Ob 20. obletnici vstopa Slovenije v EU in pred prihajočimi evropskimi volitvami, nas vsakodnevno bombardirajo z lepimi besedami o tem, kako zelo smo lahko srečni, da imamo EU. Profesorji, novinarji in politiki nam razlagajo lepe zgodbe, ki pa pokažejo samo delček resnice (ostalo pa prekrijejo) ali pa napletajo laži. Kaj moramo vedeti o EU, da ne nasedamo režimskim ideologom
Na kratko: EU je v temelju vzpostavljena kot diktatura kapitala. V zadnjih desetletjih kot tehnokratska neoliberalna zveza, ki ne služi evropskim delovnim ljudem, ampak dela proti nam. A alternativa transnacionalnemu povezovanju po notah kapitala ni nacionalizem (ali suverenizem), temveč internacionalizem: enakovredno povezovanje narodov, temelječe na solidarnosti v boju za drugačno prihodnost.
Razvoj evrointegracij ima kompleksno zgodovino, a je njeno poznavanje toliko bolj pomembno zaradi (eno)glasne propagande, ki jo bomo poslušali vsaj še do volitev v Evropski parlament. Priporočamo branje analize zgodovine EU, ki jo je pripravil raziskovalec mednarodnih odnosov in naš občasni sodelavec, Jaša Veselinovič:
“Prevladujoča predstava o nastanku evropskega povezovanja, iz katerega je nastala današnja EU, temelji na mitu o »ustanovnih očetih«, ki so se ob vzkliku »Nikoli več vojne!« zaobljubili k oblikovanju skupnega trga za premog in jeklo. …/a dejansko/ so bile evropske integracije že od začetka projekt kapitala, ki je v 1970-ih dobil vse bolj neoliberalne poteze.”
“Po nepričakovani zavrnitvi Ustave so si evropski voditelji vzeli čas za premislek in imenovali »skupino modrecev«, ki je odločila, kako naprej. Rešitev je bilo oblikovanje Lizbonske pogodbe, ki je odstranila nekaj najbolj očitnih asociacij na evropsko super-državo, kot sta himna in zastava, ohranila pa je pomembnejše spremembe, ki jih je predvidevala že Ustava, to je uvedba položaja predsednika Evropskega sveta in sprememba glasovalnega sistema. Ohranjeni so bili tudi vsi elementi nadaljnjega neoliberalnega poglabljanja notranjega trga in Evropske monetarne unije, a je vseeno pomembno, da niso bili povzdignjeni v status Ustave, pač pa so ostali zapisani zgolj v še eni iz niza pogodb.”
“K temu je prispevala tudi »big bang« priključitev desetih vzhodnoevropskih držav (tudi Slovenije) leta 2004, kjer v pristopnih pogajanjih ni bilo kaj prida govora o »socialni dimenziji«. Novo pridružene članice so tako postale nova periferija, ki je evropskim multinacionalkam omogočila napajanje na bazenu poceni delovne sile, kar je spodjedalo moč organiziranega delavstva v zahodni Evropi in razmerje sil dodatno nagnilo na stran transnacioanlenga, mobilnega kapitala.”
“Trenutna “nedokončana” struktura EU namreč zelo ustreza močnim deželam evropskega severa, predvsem Nemčiji ter kapitalističnim razredom v državah članicah. Zato (kljub poziranju raznih Macronov in drugih “proevropskih” prerokov) ne gre pričakovati, da se bo EU bistveno preobrazila, še posebej ne v smeri, ki bi ustrezala interesom delavstva. Nedemokratičnost in pristranskost v dobro kapitala sta vgrajena v same temelje (monetarnih) institucij EU.”
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega