Šport je danes v prvi vrsti en velik biznis: industrija, kjer gonja za vse višjimi profiti narekuje vse večjo profesionalizacijo in nečloveške napore. V levih intelektualnih krogih je šport pogosto viden kot zgolj neka vrsta distrakcije za mase, kot del računice “kruha in iger”; sfera brez političnega potenciala, s katero se torej ne velja posebej ukvarjati.
Se pa mu še kako posveča desnica! Ta se je uspela zasidrati med navijaškimi skupinami, ki so vse pogosteje gojišče fašističnih in ksenofobnih idej. Desnica šport uporablja tudi za krepitev nacionalizma. Pri nas tako politična desnica – skupaj z liberalnimi mediji, ki povsem nekritično povzemajo ta diskurz – prek športa jača mit o veličina slovenstva (“mali narod z velikimi športnimi uspehi”).
Kdo bi rekel, da za napredne ideje v športu ni več prostora, a nam prav primeri iz soseščine kažejo drugače. V Italiji tako cveti “sport popolare” (“šport od spodaj, od ljudi”), katerega del je tudi športni klub Polisportiva SanPrecario iz Padove. Naj jih na kratko predstavimo.
San Precario (“Sveti Prekarec”, besedna igra na svetnika Sv. Antona iz Padove) se je vzpostavil leta 2007, kot odziv na afero “Calciopoli”, ki je močno načela sloves italijanskega nogometa. Med korupcijo, rasizmom, poslovnimi in dopinškimi škandali se je porodila ideja, da bi športno prakso ponovno premislili in jo vrnili k njenim temeljem: igri, izboljšanju psihofizičnega počutja in spoštovanju nasprotnika. Temu so dodali še politično sporočilo boja proti nacionalizmu, rasizmu in vsem drugim oblikam diskriminacije.
Od teh časov je San Precario prerasel področje nogometa in vzpostavil še košarkarske, odbojkarske in “touch rugby” ekipe različnih generacij. Z leti pa se ni širila zgolj številčnost prekark in prekarcev, ampak tudi področja njihovega političnega delovanja. Če je bil na začetku poudarek predvsem na za vse vključujočem športu (šport kot način integracije), so temu sčasoma dodali še druge aktivnosti. Tako recimo na sedežu kluba vsak teden pomoči potrebnim družinam in posameznikom nudijo pravno svetovanje ter razdeljujejo hrano, ki bi jo prehrambena industrija sicer zavrgla.
Eden od takšnih projektov je zagotovo tudi kampanja za boljšo rabo javnih prostorov Spazio allo sport. Gre za projekt v okviru katerega so prekarke in prekarci sami uspeli revitalizirati mnogo zapuščene športne infrastrukture (od manjših izboljšav do okupacije celotnih objektov in velikih obnov). Prav tako so ubranili številna športna igrišča in zelene prostore pred betoniranjem (raje kot parkirišča, parki in igrišča). Ideja za projektom je, da lahko z ustrezno rabo javnega prostora, vrneš življenje v od lokalnih oblasti pozabljene dele mesta in jih rešiš pred nadaljnjo degradacijo.
Kaj naj torej iz te zgodbe odnesemo? Zagotovo je res, da šport lahko predstavlja distrakcijo za mase, ki služi interesom kapitala in desnice; a le če to dopustimo. Če se organiziramo, je šport lahko tudi mesto za širitev naprednih idej. Mesto za integracijo ter politizacijo od družbe pozabljenih skupin in posameznikov.
Vrnimo šport ljudem, vrnimo športu progresivnost!
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega