Z vami delimo izseke oddaje Terminal Anžeta Dolinarja s poglobljeno analizo interventnega zakona. Oddajo je pripravil za Radio Študent.
Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije so še pred sestavo vlade vložili poslanci Nove Slovenije, Demokratov in Resni.ce. Zakon je parlament potrdil in nato zanj prepovedal referendum. Sindikalne centrale so se pritožile na ustavno sodišče, ki je povedalo, da je referendum dopusten.
Do 24. septembra so tako sindikati zbrali več kot 40 tisoč podpisov, kar pomeni, da bo o zakonu vendarle odločalo ljudstvo. V prispevku bomo skušali razumeti temeljno logiko zakona, ki bo predmet najpomembnejšega referenduma v tem letu. To logiko zaznamujeta prekarizacija trga delovne sile in liberalizacija institucij, ki delovnim ljudem zagotavljajo socialno varnost v primeru bolezni in v starosti. Obe temeljni usmeritvi se jasno odražata tudi v konkretnih ukrepih. …/
Na področju samozaposlovanja zakon uvaja dodatne odpustke za tiste, ki služijo dobro in s samozaposlitvijo optimizirajo svoje davčno breme. Zakon dviguje mejo za ohranitev statusa normiranega espeja, in sicer s 60 tisoč evrov na 150 tisoč evrov, kar preprosto pomeni, da bodo espeji plačali še manj davka. Višji neto izkupiček bo tako imelo okoli 12 tisoč espejevcev, ki najbolje zaslužijo. Preostalih 85 odstotkov normirancev spremembe ne bo občutilo. …/
Če zakon stopi v veljavo, lahko tako pričakujemo nadaljnjo pospešitev prekarizacije trga dela in istočasno bogatenje tistih, ki že danes najbolje služijo. To se jasno odraža tudi v našem drugem primeru – ukrepu tako imenovane socialne kapice. Ta predvideva, da se od dela plače, ki presega 7500 evrov mesečno, ne bi več obračunavali prispevki za socialno varnost.
Takšnih zaposlitev je razmeroma malo – približno 13.700 od okoli 850 tisoč vseh zaposlenih v državi. Mednje sodijo starejši zdravniki specialisti, menedžerji v finančni in zavarovalniški dejavnosti, generalni direktorji in člani uprav. Inženirjev med njimi praviloma ne boste našli, saj po podatkih Statističnega urada njihove plače znašajo med tri in štiri tisoč evrov.
Na letni ravni bo samo zaradi kapice v socialne blagajne vplačanih približno četrt milijona evrov manj, od tega 150 milijonov v pokojninsko blagajno, 82 milijonov v zdravstveno in 12 milijonov v blagajno dolgotrajne oskrbe.
Druga posledica zakona, ki deloma izhaja tudi iz prve, je torej siromašenje socialnih blagajn, predvsem blagajn Zavoda za pokojninsko zavarovanje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Pri tem je treba povedati, da se že danes sistem ne financira izključno iz prispevkov iz dela. Letos julija je bilo v državi registriranih približno 43 tisoč brezposelnih, od tega skoraj 40 odstotkov dolgotrajno brezposelnih in 43 odstotkov starejših od 50 let. Beležimo torej praktično polno zaposlenost, kljub temu pa obe blagajni za delovanje potrebujeta vsakoletno injekcijo državnega proračuna. …/
Teren za ukrepe, ki jih uvaja interventni zakon, so dobro pripravile predhodne vlade, tako leve kot desne. In prav zato, ker ima zakon 30 let podlage razbijanja delavskih pravic in rušenja socialnih blagajn, ga danes politična desnica sploh lahko legitimno predlaga in zagovarja. …/
Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je nedavno razglasil, da bomo ali potrdili zakon, ali pa bomo ostali ujetniki povprečja. Povedal je tudi, da bo ta referendum pomembnejši kot marsikatere volitve. Enako je na isti dan povedal premier Janez Janša in dodal, da bo na tem referendumu koncept razvoja stal naproti konceptu zavisti.
Janši in Vrtovcu je treba priznati, da sta razredno analizo zakona opravila veliko bolje kot njuni nasprotniki in da razumeta, kaj zares zagovarjata in predlagata. Na drugi strani so sindikalne centrale kot protiukrep zakonu predlagale dvig splošne olajšave za 10 odstotkov, od česar bi imeli največ tisti z najvišjimi dohodki. Predlog so podprli s parolo »razbremenitev plač za vse, ne samo za izbrance«. Enak ukrep je pred približno petimi leti uvedla prejšnja vlada Janeza Janše, pa ga je potem naslednja vlada odpravila. Proti Janši 2026 so torej sindikati predlagali Janšo 2021. …/
Referendum o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije bo prav gotovo najpomembnejši referendum v tem letu. Vsak glas proti bo namreč tudi glas proti celotnemu političnemu razredu, ki je v tridesetih letih začrtal razvoj v nerazvitost, ki nastopa kot notranja logika interventnega zakona. Glas proti bo tudi glas proti konceptu nacionalne konkurenčne države, kot si jo zamišlja politični razred in ki temelji na zmanjševanju vseh stroškov, ki niso nujno potrebni za akumulacijo kapitala, zbijanju cene dela, razsuvanju socialnih blagajn, fragmentaciji delovne sile in odpravi pravic iz dela.
Vse za to, da bi državo, ki jo razumejo kot podjetje, privatizirali in pripravili na konkurenčni boj v mednarodnem okolju. …/
Povezava do celotnega prispevka:
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega