Te dni so mediji poročali o izkoriščanju migrantskih delavcev na eni od slovenskih kmetij, po tem ko so se ti zaradi nevzdržnih razmer s pismom obrnili na predsednico države.
Na kmetiji so indijski delavci živeli in delali v slabih pogojih, med delom pa jim lastnik kmetije ni dovolil niti, da bi popili vodo. Ta delavcem poleg tega ni zagotavljal ustreznega počitka, že lani pa jim ni izplačal regresa. Delavci so prejemali plačilo nižje od plačila, določenega v pogodbi. Soba, v kateri so stanovali, je bila majhna, postelje so se nahajale nad velikimi zalogami bencina in nafte.
Najprej je treba poudariti, da takšne kršitve niso naključne “anomalije”, temveč spremljajoč pojav globalnega kapitalizma, v katerem kapital na različne načine posega v že izborjene pravice delavcev. V kmetijstvu je razmeroma razširjeno agencijsko zaposlovanje tujih delavcev, pri katerem posredniki kapitalu zagotavljajo poceni delovno silo s perifernih območij. Podatki kažejo, da je vsak četrti delavec v kmetijstvu v Evropski uniji migrant. Takšne oblike dela so pogosto povezane z raznimi kršitvami, saj se delavci težje organizirajo in borijo za svoje interese (oviro med drugim predstavlja tuj jezik).
Ključno je, da se v takih situacijah delavci organizirajo in borijo za izboljšanje svojega položaja. Četudi so učinki teh prizadevanj le začasni ali kratkoročni. Pri teh bojih pomembno vlogo igra podpora in solidarnost drugih delavcev, ki niso neposredno vključeni v situacijo. Več nas je, širša delavska fronta se oblikuje, močnejši smo. Sicer kapital pritisk še poveča, možnosti delavskega organiziranja pa so zaradi slabega položaja delavcev otežene.
V spisu Mezda, cena in profit je Marx izpostavil pomen kratkoročnega brzdanja pritiskov kapitala (ki, kot dokazuje nedavni primer, ne poznajo meja), vendar ob tem poudaril, da delavski razred (ne glede na težo vsakokratnih pritiskov) ne sme precenjevati končnih učinkov teh vsakdanjih bojev. Kot je zapisal Marx, je pomembno, da se delavski razred zaveda, da se v tem primeru bori “proti učinkom, ne pa proti vzrokom teh učinkov; da sicer gibanje navzdol zaustavlja, ne spreminja mu pa smeri; da uporablja blažilna sredstva, ki pa bolezni ne zdravijo.”
Boj proti nasilju kapitala v kapitalizmu nenehno izzivajo in sprožajo pritiski kapitala samega. Pri tem je bistveno, da se delovni ljudje solidarno povežemo v boju proti sami podlagi različnih oblik izkoriščanja – kapitalističnemu sistemu.
Foto: Matjaž Mirt
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega