V Bakuju v Azerbajdžanu, središču proizvodnje nafte in plina, se je včeraj začel nov krog podnebnih pogajanj COP. Pred novembrsko konferenco COP29 je v novem obsežnem poročilu vodilnih znanstvenikov o podnebnih spremembah bilo zapisano, da so številni “življenjski znaki“ (izpusti ogljikovega dioksida, subvencije za fosilna goriva, izpusti metana, poraba energije itd.) Zemlje dosegli rekordne vrednosti, kar pomeni, da prihodnost človeštva visi na nitki. Kljub ekstremnim razmeram podnebne konference samo “prilivajo še več nafte” na že goreči planet.
Po besedah vodilnih znanstvenikov o podnebnih spremembah globalno segrevanje povzroča vse bolj smrtonosne ekstremne vremenske razmere po vsem svetu, vključno z orkani v ZDA in vročinskimi valovi s 50 °C v Indiji, pri čemer je milijarde ljudi zdaj izpostavljenih ekstremni vročini (https://bit.ly/3YNHvSO). Leta 2023 je prvič v zgodovini globalna temperatura površja planeta presegla 2,0 °C nad izhodiščno vrednostjo IPCC iz obdobja 1850-1900. Poleg tega je več kot 90 % svetovnih oceanov zajel vročinski val, ledeniki so izgubili največ ledu doslej, obseg antarktičnega morskega ledu pa se je zmanjšal na daleč najnižjo izmerjeno raven doslej.
Medtem pa se vladajoči razred podnebni krizi in njenim posledicam posmehuje. COP29 v Azerbajdžanu bo vodil Muktar Babajev, ki je 26 let delal za azerbajdžansko državno naftno družbo. V septembru je organizacija Climate Action Tracker (CAT) poročala, da je “Azerbajdžan v majhni skupini držav, ki je svoj podnebni cilj oslabila in podvojila črpanje fosilnih goriv“.
Po lanskem predsedovanju Združenih arabskih emiratov (ZAE) ter letošnjem Azerbajdžana (COP29), se naslednje leto podnebna konferenca seli v Brazilijo. Skupaj so te tri države odgovorne za skoraj tretjino ogljičnega onesnaževanja iz novih naftnih in plinskih polj, odobrenih do leta 2024. Hkrati so vse tri na poti k povečanju skupne proizvodnje nafte in plina do leta 2035 za 32 % glede na leto 2023. ZAE in Brazilija sta na prvem in tretjem mestu na svetu po številu odobrenih širitev naftnih in plinskih območij od odločitve COP28 o opuščanju fosilnih goriv. Tudi število lobistov industrije fosilnih goriv, ki so imeli dostop do COP28, se je s 636 na predlanskem vrhu lani povečalo na rekordnih 2.456, letos pa jih lahko pričakujemo samo še več.
Namesto da bi se stvari izboljšale, bo ta podnebni vrh stanje samo še poslabšal. Zakaj torej ne pride do potrebnih sprememb? Imamo tehnološke rešitve, s katerimi lahko naše gospodarstvo uskladimo z naravo, vendar tega ni mogoče doseči v kapitalističnem sistemu, ki je osnovan na privatni lastnini in profitnem motivu. To izpostavlja temeljno razredno vprašanje: ne moreš načrtovati tistega, česar ne obvladuješ, in ne moreš nadzorovati tistega, česar nimaš v lasti. Šele ko delavski razred prevzame nadzor nad gospodarstvom, lahko načrtujemo gospodarstvo v interesu večine družbe in v skladu s potrebami narave in ljudi.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega