Kubanska komunistična stranka je v okviru nujnega gospodarskega paketa pred približno dvema tednoma odobrila vrsto doslej neprimerljivih ukrepov v smeri prostega trga. Načrt bi razširil možnosti za zasebno podjetništvo in uvedel ukrepe za privabljanje dodatnih tujih naložb, tudi od Kubancev v tujini. To bi lahko ustvarilo tudi pogoje za zasebno nepremičninsko gradnjo na tem karibskem otoku ter za preoblikovanje državnih podjetij v zasebna komercialna podjetja z delnicami in kapitalskimi deleži. Prav tako bi to zasebnim bankam omogočilo vstop v kubanski finančni sektor, ki ga je nekoč v celoti obvladovala država. Kubanski parlament je sprejel 176 ukrepov, ki omogočajo liberalizacijo gospodarskega modela, spodbujajo vključevanje zasebnega sektorja in odpirajo vrata tujim naložbam.
Kot smo na Rdeči pesi v preteklih mesecih poročali že večkrat, kubansko prebivalstvo že več desetletij trpi zaradi pritiskov svoje imperialistične sosede ZDA. Letos so se pritiski še stopnjevali, kar je rezultiralo v tem, da je na Kubi nastala humanitarna katastrofa – otoku je zmanjkalo goriva, kolapsiral je zdravstveni sistem, po ulicah so se nabirali kupi smeti, širile so se bolezni, električna energija je bila pogosto prekinjena, ljudstvo pa je trpelo v lakoti in pomanjkanju. Od začetka leta, ko so ZDA pritisk na otok stopnjevale, je na Kubi pristal le en tanker z nafto iz Rusije. Sredi meseca maja so ZDA predlagale, da Kuba sprejme reforme v smeri prostega trga, v zameno za to pa bi jim ZDA ponudila humanitarno pomoč v višini 85 miljonov evrov. ZDA tako finančno »rešujejo« humanitarno katastrofo, ki so jo povzročile same. Reformni paket pomeni dramatičen preobrat za Kubo, ki jo vodi Komunistična stranka.
Pritiski pa ne prihajajo samo iz ZDA. 18. junija je Evropska unija 🇪🇺 prav tako okrepila pritisk na Kubo in sprejela resolucijo, v kateri je pozvala k uvedbi sankcij proti Miguelu Diaz-Canelu, predsedniku Kube, in vodstvu podjetja Grupo de Administración Empresarial SA. Resolucija EU je obsodila tisto, kar je opisala kot »sistematično zatiranje« s strani kubanske vlade, hkrati pa pozvala k »globokim gospodarskim in političnim spremembam«. Nikjer pa ne vidimo obsodbe embarga, ki ga izvaja ZDA. Poslanci Evropskega parlamenta trdijo, da je Kuba po petih desetletjih komunističnega režima na robu propada države. Poudarjajo, da sedanja humanitarna kriza – 89 % družin živi v skrajni revščini – »ni posledica kakršnega koli zunanjega embarga, temveč neposredna posledica režimovega lastnega modela in neuspehov«. Tako je kar 283 evropskih poslancev glasovalo ZA resolucijo, 199 PROTI, 85 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Na spodnji sliki si lahko pogledate, kako so o resoluciji glasovali slovenski poslanci. PROTI resoluciji sta glasovala zgolj dva slovenska poslanca: Matjaž Nemec iz S&D in Vladimir Prebilič iz Greens/EFA.
S tem je embargo, ki ga ZDA nad Kubo izvajajo že od kubanske revolucije in ki se je letos še poglobil, postal dokončno priznan kot ukrep, ki Kubi in njenemu prebivalstvu koristi, ne pa kot ukrep, zaradi katerega je dokončno kolapsiral kubanski zdravstveni sistem in ki je otoku prinesel lakoto ter opustošenje.
Da se temu postavimo ob rob, vas v četrtek, 9. julija, vabimo na protest v Ljubljani, natančneje Miklošičevem parku, ki ga organizira društvo Iskra. Zbrali se bomo ob 18.00. Protestirali bomo proti NATU in proti podrejanju Slovenije in slovenske zunanje politike imperialističnim interesom ZDA. Zahtevali bomo izstop Slovenije iz zveze NATO in sankcije proti ZDA.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega