KAKO IRAN USPEŠNO KLJUBUJE IMPERIALISTIČNI AGRESIJI V ZRAKU, NA TLEH IN NA SVETOVNEM SPLETU
“Bombardirali jih bomo nazaj v kameno dobo.” – Curtis LeMay, načelnik štaba ameriškega vojaškega letalstva (1965 – pred začetkom obsežnega bombandiranja Severnega Vietnama)
“Bombardirali jih bomo nazaj v kameno dobo.” – Donald J. Trump, predsednik ZDA (2026 – po prvem mesecu napadov na Iran)
Ameriško-izraelska agresija na Iran traja že več kot pet tednov. Bombe in rakete izstreljene iz ameriških baz v regiji, izraelskih letal in od drugod so v Iranu umorile že blizu 2000 ljudi, poškodovanih ali uničenih je bilo na desetine šol, zdravstvenih ustanov, mostov, elektrarn in drugih civilnih objektov. V zdaj že skoraj medijsko popolnoma pozabljenem atentatu v prvih urah vojaškega napada so agresorske sile ubile več visokih predstavnikov oblasti v Iranu. Med njimi tudi tamkajšnjega vrhovnega voditelja Alija Hameneja.
Vendar vojna, katere krvavi sledovi vodijo preko Tel Aviva in Washingtona vse do razupitega t.i. “Epsteinovega otoka” v Karibskem morju, ne poteka po načrtu Pentagona in poveljstva zionističnih oboroženih sil. Kljub obsežnim bombnim napadom se Iran ne predaja. Ravno nasprotno. Z razširitvijo spopadov na regionalne vojaške zaveznice ZDA, izčrpavanjem zalog ameriških in izraelskih prestreznih raket na širšem območju ter posledično vse večjo uspešnostjo pri obstreljevanju strateških ciljev znotraj Izraela in s selektivnim zaprtjem Hormuške ožine, je uspel praktično izničiti veliko ameriško-izraelsko prednost v sredstvih konvencionalnega bojevanja.
Iranci vse bolj dobivajo tudi bitko za medijsko interpretacijo vojne. Na Trumpove kletvice, laži o neposrednih pogajanjih in visokoleteče fraze o vojaški dominantnosti odgovarjajo s premetenim humorjem, ki velikokrat naleti na pozitivne odzive običajnih ljudi v državah imperialističnega tabora. Ljudi, ki sicer ne gojijo naklonjenosti do teokratske oblike vladavine v Iranu in njenih konservativnih politik. Ob izrazito provojni in mnogokrat odkrito orientalistični retoriki večine osrednjih zahodnih medijev, pregovorno zastarele iranske oblasti s pridom izkoriščajo moderna orodja komuniciranja, da s svojimi sporočili dosežejo čim širši krog ljudi.
Dosedanji ameriško-izraelski vojni pohod lahko označimo za strateški neuspeh. Režim ni padel, Hormuška ožina se je za sile osi zaprla, v državah imperialističnega jedra se dražijo naftni derivati, na vidiku je širša gospodarska kriza. Vendar pa to nujno ne pomeni, da se bodo napadi ustavili ali pa izgubili na svoji jakosti. Trump sicer več kot očitno išče način, kako čimprej končati vojno in iz nje iziti kot nesporen zmagovalec, vendar so se Američani in njihovi zavezniki tokrat prvič znašli v položaju, ko ni odvisno zgolj od njih, kdaj se bodo spopadi končali. Iran, ki sta ga ZDA in Izrael v zadnjem letu dvakrat napadla tekom pogajanj o jedrskem programu, ne pristaja na provizorično prekinitev ognja, ki bi Trumpu predstavljala priložnost za pompozno razglasitev zmage, Izraelu in zalivskim zaveznicam pa ponudila čas, da zapolnijo svoje zaloge orožja. Navkljub Trumpovim nočnim zapisom, kjer trdi, da so vse karte v njegovih rokah, je resnica obratna. Iran v znatni meri odloča o zaključku vojne. Prav takšno razmerje sil, kjer predvideni poraženec (Iran), ne igra kapitulacijske vloge, ki mu je bila predhodno predpisana s strani vladajočih razredov na zahodu, ampak vodi aktiven upor, bi lahko vodilo v nadaljnje stopnjevanje vojne s strani agresorskih sil, pri čemer ne gre izključiti niti poskusa kopenske invazije na Iran.
Vojna proti Iranu izrisuje obrise ameriškega imperializma v zatonu. Predsednik, ki jo vodi, pa kaže na terminalno stanje ameriškega notranjega ustroja. Na delovnih ljudeh v ZDA in drugod v državah imperialističnega tabora je naloga, da z družbenim pritiskom (blokade natovarjanja orožja, stavke, blokade državnih institucij, gradnja množičnega internacionalnega protivojnega gibanja) ustvarimo razmere, kjer bo nadaljevanje te vojne nemogoče in v katerih bo mogoče ugledati obrise sveta, utemeljenega na mirnem sobivanju in sodelovanju med ljudmi.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega