ŽIVEL 8. MAREC – MEDNARODNI DAN DELOVNIH ŽENSK

Na današnji dan, 8. marca slavimo mednarodni dan delovnih žensk!! Predlog za njegovo obeležavanje so na začetku minulega stoletja dale številne socialistke in komunistke, na čelu s Claro Zetkin, njegov izvor pa je moč iskati v dolgi zgodovini bojev za žensko emancipacijo. Bojev, ki so preobrazili ženske iz pasivnih in podrejenih družbenih subjektov, v aktivne akterke in ustvarjalke lastnega ter družbenega življenja.

Vso človeško zgodovino so ženske prevzemale številne družbene vloge. Ob skrbi za fizično in socialno reprodukcijo človeške vrste, so bile kot sužnje, tlačanke, hišne pomočnice, in z nastopom kapitalizma (sčasoma) delavke, vključene v produktivne dejavnosti celotne družbe. Skozi vse te stopnje je v različnih oblikah in jakostih potekal tudi boj za žensko osvoboditev in emancipacijo.

Najvidnejši izraz je ta boj v našem okolju dobil s socialno revolucijo med drugo svetovno vojno in z izgradnjo socialistične družbe po njej. Delovne ženske, kmetice, delavke, dijakinje, študentke so (ob boku s svojimi tovariši) izbojevale družbeni napredek, ki se je izkazoval v mnogih segmentih vsakdanjika. Z zagotovitvijo osnovnih demokratičnih pravic in standardov preko vzpostavitve splošne ter enake volilne pravice so ženske pridobile polno politično državljanstvo. Z izgradnjo javne, široko dostopne in profesionalizirane mreže jasli, vrtcev, menz in domov starostnikov se je težaško in časovno obremenjujoče reproduktivno delo preselilo iz ozkega kroga družine v javno, družbeno sfero. Če temu dodamo še individualno izpeljane socialne pravice, so s tem ženske pridobile tudi polno socialno državljanstvo.

Nič od tega pa ne bi bilo mogoče brez sprememb na področju lastninskih odnosov in temeljite socialistične preobrazbe celotne družbe. Ta je namreč ženskam omogočila široko vključitev na trg delovne sile (SR Slovenija je bila tako od leta naprej 1973 prva na svetu po zastopanosti žensk v delovnih kolektivih), gradnjo odnosov izven svojega primarnega družinskega okolja in aktivno udeležbo v vseh ostalih sferah družbenega vsakdana. Seveda ti ukrepi niso preprečili zapostavljanja in zatiranja mnogih žensk v tistem obdobju, so pa vodili v smer, ki si je za cilj zadala celostno napredno preoblikovanje odnosov in stališč celotne družbe do žensk.

Kapitalistična kontrarevolucija, ki tesno s seboj vleče repatriarhalizacijo družbe, je številne od teh institucionaliziranih pridobitev postavila pod vprašaj. Tako smo lahko dandanes priča utrjevanju in razrastu nazadnjaških predstav o vlogi žensk v družbi, ki slavijo žensko kot mater, gospodinjo in ženo ter ji skladno s tem odvzemajo vse ostale družbene vloge in možnosti, da oblikujejo lastne in družbene življenjske okoliščine.

Vsakodnevno so premnoge ženske izpostavljene nasilju in nadlegovanju na delovnem mestu, v družini, na zabavah, na trgih in ulicah. Lahko bi dejali, da se skladno s številom žensk na vodstvenih funkcijah kapitalističnega sistema (to je argument, ki ga za slikanje izkrivljene podobe mnogokrat uporabljali tako liberalci kot konzervativci), veča izkoriščanje in zatiranje neznanske množice delovnih žensk.

Vprašanje emancipacije žensk ni in ne sme biti ločeno od siceršnjega razvoja družbe. Kot smo pokazali zgoraj namreč ženske niso njen ločen, poseben del, temveč odločilni del njenega delovanja in napredka. Prav zato mora vsak napor za preobrazbo družbe – kjer bodo vodilo družbene potrebe in ne privatni interesi – v svojem bistvu vključevati prizadevanja za splošno, celostno emancipacijo žensk. Ali kot je pred desetletji zapisala Vida Tomšič “Stara resnica je, da v deželi, kjer obstaja ali se krepi kapitalistična družbena ureditev, ne more hkrati obstajati in se krepiti tudi enakopravnost žensk, saj se ti dve stvari izključujeta.”

Naj živi 8. marec!

*v rabi ostaja tudi izraz Mednarodni dan žena, pri čemer gre za arhaični izraz žena namesto ženske, ne pa za ženske kot partnerke ali poročene žene

+ Ni komentarjev

Dodaj svojega