Ministrstvo za finance je včeraj objavilo podatke o tem, za koliko se bo v prihodnjih dveh letih znižala poraba na posameznih področjih, ki so financirana iz državnega proračuna. Komu se odvzema največ denarja? Kateri deli družbe bodo najbolj na udaru, kateri pa sploh ne?
Vsi se najverjetneje še dobro spomnimo besed predsednika vlade, ko je v dneh po uničujočih avgustovskih poplavah, govoril, da “kar se tiče vseh podjetij, ki poslujejo z enormnimi dobički, resno verjamem in pričakujem, da bo velik del tega namenjen solidarnosti, tako ali drugače.” V svojih nastopih so tedaj vsi predstavniki vlade zatrjevali, da bo breme obnove po poplavah porazdeljeno tako “da bodo tisti posamezniki, ki imajo več in kapital, prispevali več.” Poglejmo si, kakšna je situacija slaba dva meseca kasneje.
Po dolgih pogajanjih z vodilnimi bankirji, ki jih je Golob od časa do časa začinil s predstavo za javnost, v kateri se je želel prikazati kot nekakšen borec zoper njih in njihova postopanja, se je vlada odločila, da uvede 0,2 % davek na bilančno vsoto bank. S tem bi država na letni ravni zbrala manj kot 100 milijonov evrov. Da ta podatek postavimo v ustrezen kontekst, dodajmo, da je dobiček bank v Sloveniji zgolj v prvi polovici letošnjega leta znašal 533 milijonov evrov. Za namen mednarodne primerjave pa lahko omenimo še, da je Češka lanskega novembra uvedla 60 % davek na presežne dobičke bank in energetskih podjetji. Tako bodo na letni ravni zbrali 3,4 milijarde evrov.
100 milijonov evrov pa je tudi znesek rezov, ki jih v prihodnjih dveh letih načrtujejo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi donedavni koordinator Levice, Luka Mesec. To je tudi ministrstvo, ki bo, v absolutnih številkah, po sedanjih načrtih najbolj zmanjšalo svojo porabo. Komu bodo na ministrstvu odvzeli ta denar?
Največji del tega se nanaša na to, da socialni transferji ne bodo usklajeni z inflacijo. Socialne pomoči, državne štipendije, varstveni dodatki, pogrebnine, posmrtnine in ostali transferji, ki jih izplačuje omenjeno ministrstvo se torej ne bodo usklajevali z rastjo cen življenjskih potrebščin. Povedano drugače, njihova realna vrednost bo padla.
Poglejmo si dva praktična primera. Denarna socialna pomoč znaša 465 evrov. Prag revščine za enočlansko gospodinjstvo znaša 827 evrov na mesec. S preprostim računom lahko ugotovimo, da že pred napovedanim zategovanjem pasu denarna socialna pomoč dosega zgolj 56 % tega praga, brez usklajevanja bo ta delež skoraj gotovo padel pod polovico. Posameznik ali posameznica, ki prejema denarno socialno pomoč, torej ne bo z njenim zneskom dosegla niti polovice sredstev, ki jih človek v Sloveniji potrebuje, da ne zdrsne pod prag revščine. Dodajmo, da denarno socialno pomoč pri nas prejema okoli 30 tisoč ljudi.
Povprečna državna štipendija brez dodatkov je v letu 2022 znašala 112 evrov. Skupno je državne štipendije prejemalo okoli 52 tisoč dijakinj in dijakov ter študentk in študentov. Velika večina jih prihaja iz delavskih okolij in ta denar porabijo za stroške povezane s šolanjem, hrano in prevozi, marsikdo pa del denarja nameni tudi kot pomoč staršem, da lahko ti pokrijejo stroške ogrevanja, hrane in kreditov. Tudi njim namerava vlada zamrzniti transferje. Prav tako ministrstvo ne bo izpolnilo lastne obljube o dvigu subvencij za študentsko prehrano. Spomnimo, v začetku leta se je najvišja cena študentskega obroka dvignila za dva evra (in 7 € na 9 €), s tem, da je državna subvencija ostala na enaki ravni. Ves strošek podražitev se je prenesel na študentstvo. Minister Mesec je kasneje obljubil, da se bo državna subvencija do konca leta dvignila na 4,50 € (najvišja cena, ki bi jo plačala študentka ali študent bi tako znašala 4,50 €), vendar tudi od tega ne bo nič!
Če povzamemo z enim stavkom: ti ukrepi so brezsramen rez na polju socialne politike, ki bo še dodatno otežil preživljanje premnogim delovnim ljudem. Ekonomska in družbena neenakost bo zaradi njega še večja, stopnja revščine bo narasla, minister pa bo zanje dobil pohvalo svojega šefa.
Ob tem velja pozornost usmeriti še na nekatera druga področja. Sredstva Ministrstva za obrambo se bodo resda zmanjšala za slabih 68 milijonov evrov, toda ta podatek prikriva mnogo pomembnejše dejstvo. Še vedno bo namreč za ta resor namenjega mnogo več denarja kot ga je recimo namenila zadnja vlada Janeza Janše. Leta 2022 je bilo namreč za to ministrstvo namenjenih 792 milijonov evrov, po tokratnem znižaju pa bo Golobova vlada zanj v letu 2024 namenila krepko čez milijardo evrov! Samo na letni ravni bo razlika še zmeraj več kot 200 milijonov evrov.
Naj v tem kontekstu omenimo še podatek v zvezi z nakupom novih transportnih letal Slovenske vojske C-27J. Za nakup dveh letal te vrste je uradno namenjenih 129 milijonov evrov. Toda, to še ni vse. Zaradi njih bo treba na vojaškem letališču v Cerkljah zgraditi dva nova hangarja in še dodatno obnoviti samo letališče. Skupen strošek znaša 189 milijonov evrov. Letališče Brnik je vlada, ki jo vodi sedanja ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, prodala za 12 milijonov evrov manj. Tudi ta primer lahko služi za preprost oris prioritet vladajočih politikov pri nas.
Ob koncu naj kot češnjo na javnofinančni torti dodamo še situacijo v zvezi z davki in prispevki naših diplomatk in diplomatov na tujem. Marca je bil sprejet zakon o čezmejnem izvajanju storitev po katerem naj bi od začetka leta 2024 vsi zaposleni napoteni na delo v tujino plačevali prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu z bruto plačo, ki jo dejansko prejemajo. Predhodno so namreč nekateri plačevali prispevke zgolj od bruto plače, ki bi jo za enako delo prejemali v Sloveniji. Ta sprememba bi med državnimi zaposlitvami najbolj zadela diplomatke in diplomate na veleposlaništvih po svetu, ki imajo praviloma večje bruto plače kot bi jih za enako delo prejemali doma. Zaradi nje so nekateri izmed njih celo “zagrozili”, da se ne bodo vrnili na svoja delovna mesta na veleposlaništvih. Ob (tihem) uporu vrhnjega sloja birokracije je vlada ravnala popolnoma drugače kot pa v primeru zahtev delavk in delavcev v vzgoji in izobraževanju, gasilcev in drugih skupin delavstva. Namesto javnega zasmehovanja in groženj, ki so na meniju, kadar je govora o slednjih, je diplomatom skoraj nemudoma ugodila. V zakonu o izvrševanju proračuna so izvajanje omenjene spremembe zamaknili za eno leto. Nikakor pa ne gre dvomiti, da bodo v roku leta dni našli rešitev, ki bo še naprej omogočala neenako stopnjo prispevkov za posvečene.
Vsa navedena dejstva kažejo na politično smer vlade. Ta vodi v nadaljnjo razgradnjo sistema javnih storitev, večanje družbenih razlik in dodatno militarizacijo. Gre za neoliberalno politiko in s tem za nezadržno pospeševanje v smeri družbe temelječe na privatnih interesih in zanemarjanju družbenih ter okoljskih potreb! Tega ne morejo prikriti ne obiski na Čebinah, ne prepevanje partizanskih napevov in ne inovativne piar kampanje.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega