Prejšnji teden je MOM (Mestna občina Maribor) mariborske nevladne organizacije, ki pretežno delujejo na področju športa, mladine, sociale in kulture, povabila na pogovor, kjer je župan Saša Arsenovič najavil reze in varčevalno politiko, ki bo najbolj prizadela ravno mariborske nevladnike in javne zavode s področja kulture. Zakaj je kljub sprejetemu rekordnemu proračunu zmanjkalo denarja ravno za omenjene organizacije in zakaj je MOM dva meseca po sprejetem proračunu, kjer sicer ni bilo nobenih rezov (mariborski župan se celo hvali z zvišanjem postavk na javnih razpisih za področje kulture) sedaj »nenadoma« ugotovila, da ni denarja?
Mariborska občina je za pojasnilo krčenja občinskih sredstev na račun nevladnikov prikladno prevalila krivdo na vojno v Ukrajini, posledice Covid pandemije, povišanje cen energentov, povišanje plač v javnem sektorju in pomanjkanje financiranja iz strani države. Na drugi strani je mariborski župan mesto spremenil v gradbišče, iz 190-milijonskega proračuna pa se bo denar v prvi vrsti namenjal preobrazbi mariborskih ulic, kar bo dolgoročno služilo uresničevanju privatnih interesov gostincev in malih podjetnikov v centru. Še več, MOM želi celotno situacijo prikazati, kakor da smo »vsi v istem čolnu« in da morajo tudi nevladniki pokazati razumevanje in solidarnost.
Gre za absurd. Po mnenju nekaterih, ki imajo podrobnejši vpogled v delovanje vodstva, naj bi proračunska luknja bila dobro znano dejstvo že pred zadnjimi županskimi volitvami, a je vodstvo to skrivalo, ker se je župan bal, da ne bi bil izvoljen. Vzroki ležijo drugje. V prvi vrsti je krivo slabo finančno načrtovanje, predvsem kar se tiče infrastrukturnih projektov, ki potekajo sočasno (Lent, Rotovž, izgradnja nove (nepotrebne) brvi čez Dravo, izgradnja nove zdravstvene postaje Magdalena, OFEM). Poleg tega je občina zaradi prezadolženosti po vsej verjetnosti nesposobna najema ugodnega kredita.
Slabemu finančnemu načrtovanju in županovim prioritetam glede preobrazbe mariborskega centra pritrjujejo tudi namigovanja, da občina nima nobenih težav pri sklepanju pogodb z raznimi svetovalci, ki jih MOM najema za delovanje Javnega holdinga. Iz tega naslova namreč ni na vidiku nobenega krčenj sredstev. V kontekstu tega se je MOM verjetno tudi tako zelo mudilo prodati območje KC Pekarna Univerzi v Mariboru (namera o prodaji je bila podpisana že lani marca, v Pekarni so od Ministrstva za znanost, visoko šolstvo in inovacije te dokumente pridobili letos, prav tako so bili v aprilu na sestanku pri ministru, ki je sicer zatrdil, da so rektorju UM že naročili, da na območju Pekarne nikakor ne sme gradit fakultet).
MOM teh rezov ne more sprejemati brez rebelansa proračuna, torej zaenkrat nima pravne podlage. NVO in javne zavode pa že sedaj sili v podpisovanje odločb in aneksov k pogodbam. Javni zavodi (UGM, Mariborska knjižnica, Lutkovno gledališče, Narodni dom…) so že pristali na znižanje. Zakaj ni bilo nobenega upora iz njihove strani? Po informacijah, ki jih imamo od njihovih zaposlenih, so si vodstva javnih zavodov prizadevala predvsem za ohranitev zaposlitev in plač, krčila pa se bodo njihova programska sredstva in bodo posledično izvedli manj programa.
Kaj dela mestni svet?
Zakaj se nihče ne vpraša, zakaj dva meseca po sprejetem proračunu, naenkrat ni denarja? Zakaj ne problematizirajo tega, da se krči vsebine, ki so prvenstveno namenjene prebivalcem mesta, bajni infrastrukturni projekti, OFEM, mednarodna šola za bogate, svetovalne pogodbe itd. pa se normalno izvajajo dalje oziroma sredstva za njih ostajajo nedotaknjena? Zakaj ne problematizirajo tega, da se jim je skrivalo dejansko finančno stanje MOM? In zakaj ne problematizirajo tega, da rezi potekajo kljub temu, da ni bilo rebelansa proračuna? Mestni svetniki Levice prav tako Ministrstvo za kulturo sta se odzvala z molkom.
MOM se hkrati ne zaveda, da nižanje sredstev NVO in javnim zavodov (ki tudi sodelujejo pri izvajanju programov z NVO in samozaposlenimi v kulturi), pomeni tudi veliko novih brezposelnih iz NVO in med samozaposlenimi v kulturi. Pred včerajšnjo sejo občinskega sveta so svetnike s protestom presenetili nevladniki, ki so opozarjali na dejstvo, da občina še zmeraj ni našla denarja za financiranje programov. Mestni svetniki so se na seji sicer zavezali k izdaji odločb v vseh javnih razpisih na področju športa, mladine, kulture in sociale, kar pomeni, da bi programi navsezadnje bili financirani glede na potrjeni proračun za letošnje leto.
V nedavni mariborski zgodovini smo že videli, kaj se zgodi z vodstvom, ki trmasto vztraja pri nesmiselnih projektih za uresničevanje lastnih interesov, oziroma interesov kapitala. Zasledovanje privatnih interesov in krčenje javnih storitev pogosto najbolj občutimo ravno na lokalni ravni, na naših cestah in ulicah ter pri vse bolj omejenem dostopu do javnih storitev. Vse bolj nezadovoljne Mariborčanke in Mariborčani si želijo kvalitetnih vsebin in javnih storitev ter jih vse bolj mineva potrpljenje do arogance občinskega vodstva.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega