V osnutku novega Zakona o visokem šolstvu se je znajdel prenovljen člen o učnem jeziku. Zdaj se študij v tujem jeziku lahko izvaja, a pod pogojem, da je omogočen študij iste smeri tudi v slovenščini. Nova ureditev pa bo dovoljevala, da se študij izvaja samo v tujem jeziku, bolj ali manj gre izključno za študij v angleščini.
Gre za problematično spremembo, ki krepi tržno naravnanost univerz. Težnja po konkurenčnosti in podjetniškosti sta že davno prodrli na univerzo. Študij zgolj v angleščini pa lahko pritiske po tem, da se univerza mora obnašati kot podjetje, še okrepi.
Osnovni namen javnih univerz bi moral biti predvsem izobraževanje ljudi, ki bodo prispevali k zadovoljevanju družbenih potreb v Sloveniji. Temu bi morala biti namenjena proračunska sredstva. Namesto tega pa v Sloveniji brezplačno izobrazimo ogromno strokovnih kadrov, ti pa pozneje odidejo na delo v Nemčijo.
Z novim zakonom bodo javne univerze ohranile javno financiranje tudi, če se program izvaja samo v angleščini. S tem bodo s finančnega vidika pridobile dvojno. Ne bodo rabile posebej plačevati še za program v slovenskem jeziku, od tujih študentov pa bodo lahko zahtevale šolnino. Uspešne bodo na trgu, prvotni namen javnih univerz pa bo tonil v pozabo.
A nevarnost nadaljnjega tržnega nagnjenja univerz še zdaleč ni edini problem. Ena od funkcij visokošolskih zavodov je razvoj slovenščine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika. Izginjanje slovenščine s strokovne ravni močno škoduje nadaljnjemu razvoju jezika. To se je zgodilo na primer na Irskem. Irščina je zaradi angleškega imperializma bolj ali manj izginila iz šolskega sistema. Danes se jo ohranja zgolj kot nacionalno posebnost.
V Sloveniji je pri mlajših generacijah ob vseprisotnosti angleščine nižja raven izražanja v slovenščini že tako ali tako problem. Pa da ne bo pomote, pogovorna angleščina in raven, ki jo mladi dosegajo, se precej razlikuje od univerzitetne ravni. Znati angleško je tako ohlapen pojem kot je znati slovensko. Razlike med znanjem posameznikom so ogromne.
Pričakujemo lahko, da bodo mnogi mladi imeli težave pri študiju v angleščini. Pa ne le mladi, tudi profesorji, ki bi morali študij izvajati. S študijem samo v angleščini bi med našo mladino uvedli še en selekcijski postopek, ki bo v praksi zmanjšal dostopnost univerzitetne izobrazbe. In sicer bi kriterij znanja tujega jezika naenkrat postal pomembnejši od študija samega.
Predstavljajte si, da si želite študirati sociologijo, ker vas zanima sociologija, ampak ne znate preveč dobro angleško. Pisno in ustno razumevanje še gre, kaj drugega pa ne. Kako boste pisali daljše odgovore esejskega tipa? Se bo torej na študiju sociologije naenkrat preverjala raven znanja tujega jezika
Študentstvo se bo bolj ukvarjalo s piljenjem angleščine kot s smerjo študija. Ali pa sploh ne bodo šli študirat.
Že tako ali tako imamo kot družba težave z izražanjem v slovenščini. Pa tudi s tem, da bi osebam, ki se preselijo v Slovenijo, ponudili dovolj ur in resursov, da bi se lahko dovolj dobro naučili slovensko. Če želite dokaz, da je jezik mnogokrat ovira pri učnem uspehu, si poglejte nacionalno sestavo šol z nižjim izobrazbenim standardom. Večina otrok tam je priseljencev, pa noben tega zares ne problematizira.
To je znak propada družbe, ki ne razume, da je učinkovito izražanje izrednega pomena tudi za nadaljnjo uspešnost v osebnih odnosih, na delovnem mestu in šolskem sistemu. Na prvi pogled si morda kdo misli, da bi s širšo uporabo angleščine to jezikovno bariero rešili. A to je daleč od resnice. Za veliko večino priseljencev je angleščina še en tuj jezik, ki se ga morajo naučiti. Zato je pričakovanje, da ga obvladajo, krivično.
Namen šolskega ideološkega aparata v kapitalizmu je zlasti reprodukcija produkcijskih razmerij. Pogosto pozabljamo, da je angleščina postala svetovni jezik predvsem zaradi krvavih imperialističnih pohodov. Z dominacijo angleščine se ohranjajo obstoječi odnosi moči v družbi pri čemer angleškogovoreče države ohranjajo svojo imperialistično dominanco. S tem na periferiji zastonj usposabljamo delovno silo, da bo svoje delo lahko prodajala v državah imperialističnega centra.
Ali to pomeni, da bi v trenutni realnosti morali namerno ignorirati angleščino in se je sploh ne bi smeli učiti? Aboslutno ne. Vsekakor pa se ji ne bi smeli popolnoma podretiti in naše materinščine zabrisati v koš zgodovine.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega