“Vem, po kaj sem prišel. Da se v tem norem sistemu borim za ljudi. In točno to počnem.” Tako je Aleksander Reberšek, poslanec Nove Slovenije v zadnjih treh mandatih državnega zbora, opredelil cilj svojega političnega delovanja. Poglejmo, za katere ljudi se Reberšek bori in kako to počne.
Pregled parlamentarnih glasovanj poslanca Reberška nam pokaže, da je v svojih stališčih in dejanjih konsistenten. Vztrajno, odločno in predvidljivo namreč glasuje za predloge, ki gredo v korist kapitalu, najpremožnejšim, biznismenom in so v skladu s šovinističnim ter nazadnjaškim pogledom na urejanje družbe. Vse to na račun nižjega življenjskega standarda delavk in delavcev, slabšanja javnih storitev in odpravljanja emancipacijskih dosežkov socializma.
Med leti 2018 in 2026 je tako večkrat glasoval proti višji določitvi minimalnih življenjskih stroškov, večkrat je glasoval proti dvigu minimalne plače, obstruiral je glasovanje o božičnici, leta 2021 je glasoval proti dvigu minimalne urne postavke za študentsko delo, istega leta je oddal tudi glas proti regulaciji cen najemnin. Prav tako se je opredelil proti zakonu o reprezentativnosti sindikatov in proti širitvi obvezne veljavnosti kolektivnih pogodb. Oddal je tudi glas proti zvišanju starševskega dodatka ter nasprotoval energetskim dodatkom za širši krog prebivalstva.
V enakem obdobju je dal svoj glas za 100 % javno financiranje zasebnih osnovnih šol ter podprl več zakonodajnih rešitev, ki so šle v smer širjenja privatne pobude na področju zdravstvenega varstva. Bil je eden glavnih promotorjev davčne reforme v času tretje Janševe vlade, ki je predvidevala 2.800 € letnega bonusa za menedžerje z desetimi jurji plače, 0,00 € učinka za četrt milijona najslabše plačanih in skoraj 900 milijonsko luknjo v skupni proračunski blagajni.
V začetku aktualnega parlamentarnega mandata je svoje prizadevanje za bogatenje najbogatejših in siromašenje delovnih ljudi ter družbe premaknil še v višjo predstavo. Je namreč najglasnejši zagovornik bogataške kapice za menedžerski razred in znižanja davkov za nepremičninske barone. Vseh 47 tisoč ljudi, ki so podpisali pobudo za razpis referenduma o intervencijskem zakonu za bogatenje že bogatih, je označil za “zmanipulirance”, njihove argumente pa opredelil za “debilne”.
Veliki podpornik zveze Nato, stopnjevanja proxy vojne z Rusijo, ohranjanja in poglabljanja odnosov z genocidno državno tvorbo Izrael ter zagovornik dostojnega pokopa oboroženih formacij, ki so med drugo svetovno vojno kolaborirale z nacističnim režimom Adolfa Hitlerja je v zadnjih tednih postal glavno trobilo organizacij kapitala in vrhuške novega državnega aparata.
To glede na njegovo življenjsko pot niti ne čudi pretirano. Potem, ko je šest let opravljal triletni srednješolski program je namreč leta 2004 odprl svoje gostilniško podjetje, kjer je po poročanju medija Reporter tolkel izgubo, zaposlene pa držal na minimalni plači. Leta 2018 je z izvolitvijo v državni zbor presedlal iz podjetniškega v funkcionarsko sedlo. Nikoli torej ni delil usode z več kot 840 tisoč delavkami in delavci v Sloveniji, ki vsak dan ustvarjajo vrednost. Zato ne preseneča, da trdno in ponosno stoji na okopih kapitala in privatnih interesov družbenih elit.
Politika, ki jo zastopa Aleksander Reberšek je neposredno usmerjena v višanje profitov veletrgovcev na račun delovnih ljudi in družbenih sistemov, v dodatno bogatenje rentnikov na račun najemnikov in celotne družbe ter nas vodi v svet še večje ekonomske in siceršnje družbene neenakosti. Njegova stališča so protidelavska, njegovo politično delovanje pa izrazito družbeno škodljivo.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega