Golobova vlada in Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) sta pripravili novoletno darilo gostincem – spremenila sta sistem subvencionirane študentske prehrane, pri čemer je prah dvignilo zvišanje maksimalne cene obroka, ki je poskočila za dva evra Iz sedem na devet evrov. Poleg cene obroka se je povečala tudi višina subvencije – vrednosti bona – iz 2,82 na 3,50 evra. Zaradi javnega pritiska v zadnjih dneh se bo subvencija s 1. 3. dvignila na 4,5 evra, kar pozdravljamo, vendar naša poanta še vedno drživeč proračunskega in študentskega denarja se bo pretakalo v zasebne žepe – za ponudbo, ki je z vsakim letom slabša!
Vendar začnimo na začetku. Boni so bili uvedeni leta 1992 z namenom spodbujanja zdrave prehrane med populacijo univerze v Ljubljani (ŠOU), maja istega leta pa je financiranje zagotovila država iz proračuna.
Uredba o subvencioniranju študentske prehrane, ki je prva pravno uredila status bonov, je prišla v veljavo leta 1996. Višina subvencije je bila določena kot »najmanj 60 odstotkov vrednosti povprečne cene študentskega kosila za predpretekli mesec, usklajene z ugotovljeno stopnjo porasta drobnoprodajnih cen v tem mesecu, kot jo ugotovi in objavi Statistični urad«, subvencije pa ni bilo mogoče koristiti med 10. julijem in 20. avgustom. Ker je takrat še veljalo prepričanje, da je namen bonov spodbujanje zdrave prehrane in ne socialni korektiv, se zdi odločitev nenavadna.
Leta 2002 je stopil v veljavo Zakon o subvencioniranju študentske prehrane (ZSŠP), kjer je višina subvencije opredeljena kot 75 odstotkov nadomestila za prehrano glede na določila kolektivne pogodbe, prav tako pa je odpravil omejitev koriščenja bonov v poletnih mesecih. Pravica do subvencije se je razširila tudi na tuje študente Leta 2007 pa se je z novelo istega zakona vrednost subvencije začela usklajevati z ostalimi transferji, neodvisno od nadomestila za prehrano.
Od takrat naprej vsaki dve leti poteka javni razpis v katerem je med drugim določena maksimalna vrednost doplačila ob obroku. Med leti 2012 in 2019 je subvencija znašala 2,63 evra, nato se dvignila na 2,69 evra, v lanskem marcu pa na 2,82 evra, medtem ko je maksimalna vrednost obroka še vedno znašala sedem evrov.
Ko je država leta 2012 iskala načine, kako privarčevati med krizo, je bil kot možen ukrep navedena tudi ukinitev rabe bonov v poletnih mesecih ter po 20. uri zvečer. ŠOS je uspela izpogajati, da se bone ukine le med 15. julijem in 15. avgustom. Boni so bili kljub temu ukinjeni v nočnih urah, kar je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve leta 2017 utemeljilo s tem, da je zaužitje kosila v teh urah proti pravilom zdravega prehranjevanja
Obe omejitvi sta bili odpravljeni lansko leto maja, od takrat je namreč bone mogoče koristiti od sedme ure zjutraj do desete ure zvečer, tudi med poletnimi meseci. Zagotavljanje zdrave prehrane ni (več) primaren namen subvencionirane študentske prehrane, ampak igra vlogo socialnega korektiva, ki odpove ravno v časih, ko bi bil najbolj potreben (več o zgodovini bonov si lahko preberete na shorturl.at/fv679).
Po dostopnih podatkih (shorturl.at/hiW34) lahko vidimo, da je od leta 2016 povprečno mesečno število koristnikov študentske prehrane upadlo skoraj za polovico, iz 47 533 na 26 277 v letu 2021, prav tako pa je v teh letih upadlo število ponudnikov po Sloveniji iz 617 na 484! Že pred epidemijo je v manjših krajih ponudba subvencionirane prehrane praktično zamrla, največje spremembe pa je prinesla epidemija.
V prvi vrsti je ostal velik delež sredstev namenjenih za subvencionirano prehrano neizkoriščenih, po drugi strani pa so posledice pandemije in inflacija okrnila študentsko ponudbo pri mnogih gostincih. Tako so študentje za enak (ali celo večji) denar dobili manj hrane! Stanje se je še poslabšalo z inflacijo v lanskem letu Cantina Mexicana, eden izmed bolj priljubljenih ponudnikov subvencionirane prehrane, je aprila lani prekinila pogodbo s ŠOS, saj zaradi porasta cen ni več mogla poslovati s profitom. Tudi drugi gostinci so imeli podobne probleme in grozili z odpovedjo pogodbe, saj kljub inflaciji ne smejo dvigniti cene obroka (shorturl.at/bDLN1).
Kot omenjeno sta vlada in ŠOS gostincem pripravili novoletno darilo povišanje maksimalne cene obroka na 9 evrov ter povišanje subvencije na 3,5 evra, ki pa se bo zaradi javnega pristika z marcem dvignila na 4,5 evra. Do takrat bo v povprečju posamezen ponudnik zaračunal 30 % več, medtem ko je inflacija hrane in pijače na 18,6 % (podrobnejša razčlenitev na shorturl.at/aCHR8). ŠOS je v svojih objavah na socialnih omrežjih napisala, da si s tem želi ohraniti ponudnike prehrane in da vidi rešitev v nadaljnjem povišanju subvencije, prav tako pa da to še ne pomeni, da bodo vsi gostinci povišali ceno ponujenega obroka – odločitev je seveda na “svobodnem posamezniku”.
Sledilo je mnogo odzivov na povišanje cene bonov, prevladovali so jezni odzivi študentstva, v Mariboru so za 18. 1. sklicali protest (shorturl.at/aqrvX). Med prvimi pa je izjavo dala Mlada Slovenija (podmladek NSi) v katerem poziva k preusmeritev neporabljenih sredstev, namenjenih subvenciji študentske prehrane, v sklad za dodatne štipendije. Oportunizem te izjave se kaže v tem, da je podoben predlog na vlado in ŠOS dve leti naslovila tudi Lista demokratičnega študentstva (shorturl.at/ACFQ5), takratni minister Cigler Kralj iz NSi pa se na te izjave ni odzval!
Dejstvo, da je skozi leta raba bonov padala, nam lahko pove, da bo ob takšnem dvigu cene raba bonov še naprej padala, najbolj med študenti iz delavskih družin za katere je trenutna podražitev nevzdržna (shorturl.at/bptBY)! Tako boni ne bodo niti več igrali vloge socialnega korektiva. Protislovje v trenutnem sistemu subvencionirane prehrane je očitno – če si želimo ohraniti kvalitetno in raznoliko ponudbo hrane, je potrebno zvišati cene obrokov, kar pa bo pospešilo upad rabe bonov med študenti in ti ne bodo več služili svojemu namenu. Na drugi strani se posledice dviganja cen obrokov da omiliti z višanjem subvencije, kar pa pomeni pretakanja več javnega denarja v zasebne žepe Jasno je, da je potrebno spremeniti sam način subvencionirane prehrane, ne pa le reformirati sistem bonov.
Možne alternative predstavlja raba bonov za nakupovanje živil v trgovinah ali pa sistem javnih menz, kjer bo ponujena ugodna in zdrava prehrana, prav tako pa bodo tamkajšnjim delavcem zagotovljeni boljši delovni pogoji. Ker sistem menz ne bo usmerjen v profit, temveč družbene potrebe, bo verjetno zahteval podobna ali celo manjša javna sredstva. To bi izboljšalo položaj študentov iz delavskih družin, ki so podvrženi stanovanjski krizi, splošnem višanju stroškov ter bodo v prihodnosti izpostavljeni najhujšim posledicam podnebne krize. Hkrati bi to bil korak proti temu, da bi se študentje lahko primarno ukvarjali s študijem ali drugimi aktivnostmi, ne pa da morajo ob tem še delati, da si lahko izobrazbo sploh privoščijo! Problem sistema bonov, kot ga poznamo danes, je tudi prelivanje javnega denarja v žepe zasebnih gostincev, ki jim gre le za zaslužek, obenem pa je gostinstvo panoga z izjemno slabimi pogoji dela in ogromno prekarnost!
Sistem bonov je še en pokazatelj, da ni trg zmožen zadovoljevati niti osnovnih družbenih potreb! Rešitev je zelo enostavna, a bi pomenila to, da država posredno ne bi več subvencionirala lastnikov gostinskih obratov. Ta problem lahko posplošimo na vse dejavnosti v družbi: zakaj ne bi gospodarili tako, da najučinkoviteje zadovoljimo potrebe družbe?
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega