Meteorologi na Neurje.si poročajo, da segrevanje Sredozemskega morja že sedaj dosega rekordne stopnje. To morje je sicer že dlje časa nadpovprečno toplo, vendar v teh dneh prihaja do intenzivne faze segrevanja. Vztrajno območje visokega pritiska nad osrednjim Sredozemljem, pomanjkanje vetra in malo oblakov prispevajo k temu dvigu temperature morske vode.
Nobenega dvoma ni, da kljub vplivom naravnih dejavnikov, kot so morski tokovi in atmosferska nihanja, glavno vlogo pri povečanih temperaturah igra dvig koncentracije toplogrednih plinov v atmosferi. Povečane koncentracije teh plinov so posledica nebrzdanega fosilnega kapitalizma, ki je iz podzemlja osvobodil na tisoče ton dolgo pokopanega premoga in nafte. Fosilna goriva kapital uporablja za neskončno širjenje proizvodnje in večanje svojih dobičkov. Kljub silovitemu zaostrovanju podnebne krize, ki ga te dni z vročinskim valom še kako občutimo na lastni koži in ki se šteje v vse večjih smrtnih žrtvah, se ta trend v zadnjih letih še krepi, na primer s ponovnim odpiranjem termoelektrarn v Nemčiji ter skrajno reakcionarnimi potezami trenutne ameriške administracije (Drill, baby, drill!).
Povečane koncentracije toplogrednih plinov v atmosferi in s tem segrevanje podnebja prinašajo tudi katastrofalne posledice za morske ekosisteme. Povečana absorpcija ogljikovega dioksida iz atmosfere zakisljuje morja, zaradi česar kalcifikacijski organizmi, kot so korale, plankton in školjke težje gradijo svoje oklepe in skelete. To vpliva tudi na druge morske organizme in ima kaskadne učinke v prehranjevalni verigi.

Oceani se že od sedemdesetih dalje segrevajo, saj posrkajo velik del presežne toplote, ki se kopiči v atmosferi. Toplejša morja povzročijo migracije morskih organizmov, kar prav tako spremeni prehranjevalne verige in poruši ekosisteme. V skrajnih primerih ekstremni vročinski valovi pobijejo morske organizme na nekem območju.
Prav tako se s segrevanjem morske vode zmanjšuje vsebnost kisika v njej, kar lahko v kombinaciji s povečeno količino hranilnih snovi v vodi povzroči cvetenja morja in pomanjkanje kisika za morske organizme. Tudi to lahko povzroča velike motnje v ekosistemih.
Ti dejavniki posebno močno vplivajo na zaprta morja, kakršno je Sredozemsko morje, še več škode pa povzročijo v Jadranskem bazenu, ki je še bolj nepretočen.
Dvig temperature morja pa nima le uničujočih posledic za morske ekosisteme, temveč vpliva tudi na poznopoletne in zgodnjejesenske nevihte, nalive in posledično poplave. Namreč večja kot je temperaturna razlika med toplim in vlažnim sredozemskih zrakom ter hladnejšim zrakom s kontinenta, močnejši so ti vremenski pojavi. Tako vemo, da čez nekaj mesecev obstaja večja možnost za hude nevihte in poplave. Takšne smo na primer lani spremljali v Španiji in pred dvema letoma doživeli v Sloveniji.
Četudi ne moremo zanemariti naravnih oceansko-atmosferskih nihanj je jasno, da je ta dvig morske temperature posledica podnebnih sprememb, ki jih povzročajo vedno večje količine sežganih fosilnih goriv. Ta poganjajo sistem, ki omogoča rast kapitalu, ki se ne meni ne za propadle morske ekosisteme, ne za obubožane milijone na globalnem jugu in ne za gore trupel čez katere koraka. Ustavi ga lahko le organizirano delavsko gibanje, ki bo zmožno ustvariti svet, v katerem bomo demokratično odločali o zadovoljevanju potreb vseh, ne da bi pri tem uničevali naravo in s tem materialne pogoje svojega bivanja. Na nas pa je, da to gibanje zgradimo.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega