“V torek, 13.1 vas vabimo na Trg Dr. Jožeta Pučnika na spominsko slovesnost ob 23. obletnici smrti očeta slovenske državnosti, dr. Jožeta Pučnika.” Tako so pred dnevi v svojem vabilu na obeležitev smrti svojega nekdanjega predsednika zapisali v Slovenski demokratski stranki (SDS). Mnogi so se ob tem vprašali, kje točno se nahaja ta trg in ali jih veljaki SDS-a ne vabijo v mestni park Jožeta Pučnika v Lenartu ali pa na Srednjo šolo Slovenska Bistrica, ki se nahaja na ulici Jožeta Pučnika. Nekateri so verjetno pomislili, da bo slovesnost potekala na Osnovni šoli dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec. Spet drugi so se napotili direktno do Letališča Jožeta Pučnika.
Uvod razkriva, da že mnoga javna mesta in stavbe v Sloveniji nosijo ime človeka, ki je med leti 1989 in 1993 vodil predhodnico SDS-a. Predlog preimenovanja Trga republike v Trg dr. Jožeta Pučnika je po svoje komična predvolilna aktivnost (če ravno v SDS preimenovanje napovedujejo že od 2016 naprej), v sklopu standardnega kulturnega boja. Vendar pa vsebina, sicer nominalno odklonilnih odzivov, levo-liberalnega tabora na ta predlog kažejo na popolno nerazumevanje vloge in dela Jožeta Pučnika. To bi nas moralo precej bolj skrbeti.
V Inštitut 8. marec so tako v odzivu na pobudo po preimenovanju med drugim zapisali: ““Delo in prispevek gospoda Jožeta Pučnika k demokratizaciji Slovenije cenimo. /…/ Gospod Pučnik ni bil samo demokrat, ampak zaprisežen socialni demokrat.” Koalicijska Levica je predlog opozicijske SDS pospremila z besedami “V resnici ne razumemo, kaj ima današnja skrajnodesna SDS s Pučnikom, socialdemokratom, ki so ga izrinili iz lastne stranke.” Razni drugi vplivni liberalni spletni komentatorji so poudarjali njegov “humanizem” in “čut za malega človeka”.
Toda Jože Pučnik ni bil demokrat, kaj šele socialni demokrat, njegov “humanizem” je bil izrazito nacionalne in razredne osnove, bolj kot “mali človek” ga je zanimalo, da do nekoč družbene lastnine čimprej in čim bolj enostavno pridejo ljudje velikega kapitala. V svojih zapiskih O demokraciji in tranziciji je nedvoumno in jasno zapisal “Brez zasebne lastnine ni svobode.” Zasebno lastnino nad produkcijskimi sredstvi je postavljal kot pogoj svobode in demokracije. Odlično bi se znašel v Leninovem pojmovanju meščanske demokracije, da je “Buržoazna demokracija – demokracija za manjšino, za bogate, demokracija za vladajoče razrede.” Pučnik si je želel takšne demokracije in v znatni meri se mu je žal ta želja v 35 letih samostojne Slovenije uresničila.
Že pred plebiscitom je decembra 1990 na zborovanju v Ljutomeru posredno napovedal izbris 25.671 ljudi, naših sosedov, prijateljev, sodelavk iz registra stalnih prebivalcev. Takrat je med drugim dejal: “Ne pojdimo v navidezno demokratičnost, s katero bi ustvarili probleme, ki jih potem ne bi mogli reševati. Pripravljeni moramo biti, da to dediščino jugoslovanske federacije, morda tudi na neljub način, odpravimo. /…/ Osebno se bom z vsem vplivom zavzemal za to, da v Sloveniji ne bodo nastali problemi, podobni kninskim.” Ta njegova osebna zavezanost je v dobršni meri dobro leto kasneje privedla do tega, da so bile več kot 25 tisoč ljudem odvzete vse ekonomske, zdravstvene in socialne pravice. Potisnjeni so bili v tiranijo večne ilegale.
Resnici na ljubo bi se Pučnik, izvzemši popolnoma osebne spore v vrhuški stranke, precej dobro znašel v sedanji SDS. Nacionalni šovinizem, zgodovinski revizionizem, privatizacija, nižanje davčnih obremenitev za najbogatejše in kapital, goreč antikomunizem.
Zato moramo biti v odzivu na predlog preimenovanja Trga republike jasni. Ne potrebujemo Trga dr. Jožeta Pučnika. Prav tako naj njegovega imena ne nosijo šole, ulice, parki in letališče.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega