Sindikat poštnih delavcev je napovedal stavko, ki se bo začela 22. novembra in trajala dokler ne bodo njihove zahteve izpolnjene. Kot smo že poročali, so poštni delavci s sindikalnimi aktivnostmi v zadnjih letih večkrat izpostavili, da postajajo njihovi delovni pogoji in posledično kvaliteta storitve na Pošti Slovenije, vedno slabši. Nepremičnine v lasti Pošte se prodajajo, nato pa se najemajo od novih lastnikov. Kljub pomanjkanju delavcev uprava zmanjšuje število zaposlenih, zapirajo se poslovalnice v manjših krajih, vozni parki so zastareli, cene storitev pa se zvišujejo, vedno bolj izčrpani delavci pa enostavno ne zmorejo več.
Vse to je pripomoglo k »beli stavki« na eni izmed ljubljanskih pošt, kjer so konec oktobra delavci zavrnili raznašanje reklam zaradi preobremenjenosti. Sindikat je že celo leto opozarjal na nujno potrebo po dodatnih zaposlitvah, vendar se uprava na to ne odziva – nasprotno, še naprej krči število zaposlenih, medtem ko nezadovoljstvo med delavci narašča. Uprava Pošte je sindikat ignorirala, ko pa so prvič zagrozili s stavko, je pristala na pogajanja, vendar s figo v žepu, v pol leta ni ukrepala.
Zato je sindikat po svojem zboru predvčeraj napovedal stavko. Pri tem so poudarili, da so se s Pošte Slovenije odvajali milijoni za dokapitalizacijo Nove KBM in nakup logističnega podjetja Intereuropa. Medtem ko pa se sindikati zaman pogajajo za nove zaposlitve in obnovo voznega parka. Prav tako se v medijih pojavljajo govorice, da namerava Pošta ustanoviti še eno podjetje ob obstoječi pošti in nanj prenesti dejavnost dostave paketov, ki edina še nosi dobiček. S tem bi se Pošta cepila na dva dela in kolektivna pogodba bi izgubila na veljavi, kar bi lahko vodilo do slabšanja delovnih pogojev in prekarizacije med delom poštarjev, ki bi bili zadolženi za dostavo paketov. To bi sledilo standardu, ki ga postavljajo različna zasebna kurirska podjetja, ki so zaradi prekarnega položaja delavcev bolj konkurenčna, prav tako pa za razliko od Pošte nimajo stroškov z infrastrukturo. Od gospodarske krize, posebno pa od epidemije koronavirusa, je viden porast (prekarnih) zaposlitev v kurirskih podjetjih, kar je v skladu s trendi prekarizacije v celotnem slovenskem gospodarstvu. Manj konkurenčna Pošta se na te pritiske odziva z intenzifikacijo dela med svojimi zaposlenimi.
Tudi trenutna “najbolj leva vlada” v zgodovini Slovenije ne ukrepa. Nadaljuje s politiko predhodne in pričakuje, da bo Pošta sama krila stroške pisemskega prometa. Zaradi upada pošiljanja pisem v zadnjih letih povzroča ta storitev vedno večje izgube, kljub temu pa igra izjemno pomembno družbeno vlogo. Vlada je spomladi poskušala umestiti Pošto Slovenije med državne naložbe, katerih večji delež lahko proda, četudi je bila namera po opozorilu sindikata umaknjena.
Sindikat poštnih delavcev je na Pošto Slovenije naslovil naslednje zahteve:
1. Razbremenitev zaposlenih z zaposlovanjem novih ljudi in kadrovskim načrtom, ki bo ustrezal stanju in obremenitvam na Pošti.
2. Vzpostavitev Sistema nagrajevanja bolj obremenjenih in bolj učinkovitih zaposlenih, zato da preprečimo nadaljne odhode.
3. Takojšnje investicije v varno in zdravo delovno okolje, obnovo voznega parka in ureditev prostorov, ki so za varno delo neprimerni.
V sindikatu poudarjajo, da višje plače niso same po sebi cilj – nasprotno, plače so se odkar je SPD aktiven, že zvišale, kljub temu pa se Pošta še vedno sooča s pomanjkanjem kadra. Višanje plač samo po sebi ni dolgoročna rešitev za nemogoče pogoje, v katerih so delavci na robu svojih zmogljivosti in zaradi česar je tudi sama storitev slabša.
Stavka bo trajala od 22. novembra in dokler ne bodo zahteve delavcev uresničene. Potekala bo na način, da bodo poštarji dostavljali le zakonsko določen minimum dostave pisem, pakete pa bodo še naprej dostavljali. Poudarjajo, da stavka ni usmerjena proti njihovim strankam, temveč proti političnim menedžerjem, ki želijo špekulirati s skupno lastnino.
Poštni delavci so preko svojega sindikalnega boja v prišli do pomembnih ugotovitev. Ena izmed njih je, da nobena vlada do zdaj, niti Janševe, niti liberalne, niso na strani delavcev, temveč jih na koncu zanima le servisiranje zasebnih podjetij na škodo delavcev in javnih storitev. Ne le da so zaradi tega delavci izčrpani in na koncu z močmi, prav tako pada kvaliteta življenja celotni družbi. Od nekoč spoštovanih javnih ustanov, temeljnih za družbeno dobrobit, ostajajo le kosti, katere želi vsakršna vlada le še oglodati do konca in razprodati kar je ostalo dobičkonosnega. Prepričani so, da sindikalen boj ne pomeni le boja za višje plače in boljše delovne pogoje, ampak pravzaprav boj za skupno dobro, ki koristi celotni družbi – kot kažejo njihovi pozivi proti postopni privatizaciji pošte. Poleg tega dobro razumejo, da njihovo delo ni le raznašanje pošte, temveč so lahko pomembni vezni členi skupnosti, če jim delovni pogoji to omogočajo.
Poštarji so med najbolj priljubljenimi delavci v Sloveniji, takoj za gasilci in reševalci, kar so si prislužili s svojo vpetostjo v skupnost ter tem, da so ljudje prepoznali pomen njihovega dela. Z nadaljnjim organiziranjem si lahko izborijo kar zahtevajo in še veliko več. Napredno usmerjeni in organizirani delavci, ki se ne borijo le za svoje lastne interese temveč za dobrobit celotne družbe, bodo skupaj s svojimi tovariši spremenili svet.
O bojih poštnih delavcev smo na Rdeči pesi že večkrat poročali:
RDEČA PESA #6: Pošta – ko komerciala povozi pismonoše – https://bit.ly/3GngVY8
STAVKA POŠTARJEV V SRBIJI – https://bit.ly/417Gg1B
Zviševanje cen poštnih storitev – https://bit.ly/3T3eAJf
NE PRENESEMO VEČ! – PROTEST POŠTNIH DELAVCEV – https://bit.ly/3YVDdtW
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega