SRBI NA BARIKADAH

Minuli vikend so protestnice in protestniki širom Srbije drugič zapovrstjo blokirali mnoge izmed najbolj prometnih cest v državi. Na ulice jih je pognal Zakon o ekspropriaciji (odvzemu zemlje/razlastitvi), ki ga je pred kratkim sprejel srbski parlament. Zakon je pisan po željah tujih investitorjev, med katerimi je najbolj izpostavljena rudarska multinacionalka Rio Tinto. Prav to podjetje želi na zahodu Srbije zagnati izkopavanje litija, ki bo imelo uničujoče posledice za naravno okolje.

V preteklih letih je Rio Tinto že pridobil večji del zemljišč, za katera je bil zainteresiran. Del so jih odkupili po cenah, ki dosegajo nekajkratnike siceršnjih cen na trgu, del ljudi so v sodelovanju z lokalno oblastjo prestrašili z grožnjami, del lastnikov zemljišč, ki pa še vedno nudi upor, pa želijo zlomiti s pomočjo zgoraj navedenega zakona.

“Razvojni model”, ki temelji na neposrednih državnih subvencijah za tuje investitorje (zneski subvencij pogosto pokrijejo celotne stroške plač za čas trajanja pogodbe z investitorjem), podeljevanju kmetijskih zemljišč za gradnjo proizvodnih obratov, nižanju delavskih in okoljskih standardov ter odpravljanju nekaterih dajatev, je doživel prvi resen ljudski odpor. V soboto so ljudje protestirali v več desetih mestih. Najbolj množično v Beogradu, Novem Sadu, Nišu, Valjevu in Šabcu. Prav v Šabcu so prejšnji vikend policiji pri obvladovanju demonstracij na pomoč priskočili člani različnih kriminalnih združb, ki so pričeli pretepati ljudi s palicami. Po incidentu so se iz kraja odpeljali v službenih vozilih srbske policije.

Toda sodeč po množičnosti demonstracij teden dni kasneje, je režim v želji po umiritvi protestov pogorel. Za razliko od protestov proti predsedniku Aleksandru Vučiću v preteklih letih, ki so se v večini omejavali na zahteve po svobodi medijev in urejanju volilne zakonodaje, imajo tokratni shodi jasen politični cilj in široko podporo delovnih ljudi. Ravno zaradi tega so nevarni ne le za absolutistično Vučićevo vladavino, temveč predstavljajo tudi možnost za razmislek o družbeni ureditvi, ki bo na prvo mesto postavila družbene potrebe in okolje, ne pa privatne profite.

+ Ni komentarjev

Dodaj svojega