Z izvolitvijo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta (VS) Organizacije združenih narodov (OZN) smo se včeraj naposlušali jokavih in evforičnih čestitk o tem, da gre za »enega največjih uspehov Slovenije v mednarodni diplomaciji« ter da Slovenija s tem »stopa na svetovni zemljevid«. V resnici gre zgolj za še eno potrditev slovenske zunanjepolitične usmeritve: (pod)izvajanje imperialistične politike v skladu z načeli NATA, podpora vojni v Ukrajini, povečanje vojaških izdatkov, ekstenzivno oboroževanje.
Poglejmo si, zakaj:
Če se najprej ustavimo pri pomenu sodelovanja Slovenije kot nestalne članice, kar hitro ugotovimo, to, kar že leta ugotavljajo tudi nekateri slovenski diplomati, celo politiki: da je OZN neučinkovit ter, da se zaradi veta stalnih članic (Kitajske, Francije, Rusije, Združenega kraljestva in ZDA) resolucije sploh ne sprejemajo ali pa se preprosto ne upoštevajo. Sedaj se govori o »zgodovinskem uspehu« Slovenije, ki je za nestalno članstvo sicer tekmovala z Belorusijo, ki pa v trenutni situaciji ni imela nobenih možnosti za zmago. Liberalni glasovi v medijih že govorijo o “logičnosti” te poteze – cilj Zahoda je bilo preprečiti članstvo moskovske zaveznice. Isto logično je glasovanje v prid Slovenije: zmagati je morala pro-natovska kandidatka, ki se lahko izkaže v prikimavanju in ponavljanju obrabljenih fraz o človekovih pravicah, miru v svetu in ki glasuje tako kot glasujejo ZDA.
Koliko bo v resnici štel glas Slovenije je torej jasno. To se lahko v kratkem izkaže v že napovedani podpori Slovenije za reformo OZN, ki lahko nekoliko premeša karte v škodo Francije in Velike Britanije z umikom iz stalnega članstva VS, (kjer je sicer članstvo bolj ali manj posledica zgodovinskih okoliščin kolonializma in neokolonializma) ter da se namesto omenjenih držav izbere kakšna večja južnoameriška ali afriška država. Možnosti so, da se stalnemu članstvu VS pridruži na primer Nemčija ali Japonska, kar pa bi še dodatno okrepilo imperialistično prevlado.
Slovenija v nobenem primeru ne more vplivati na omenjeno reformo OZN, je pa s tem jasno izrazila svoje nenačelno stališče: reforma OZN je potrebna zgolj zaradi demografske neustreznosti pri zastopanosti v Varnostnem svetu ob popolnem prezrtju politične in ekonomske zastopanosti. Hkrati pa je (ironično) s svojo kandidaturo (v prvi vrsti predvsem kot članica NATA, OECD, EU – vseh glavnih imperialističnih struktur) potrdila ravno to – OZN v praksi pomeni samo podaljšano roko teh struktur, Slovenija bo z izvolitvijo predstavljala zgolj eno izmed ročic.
Glasno aplavdiranje statusu podizvajalke imperialistične politike NATA je bilo včeraj moč slišati iz prav vseh smeri slovenske parlamentarne politike, kljub temu, da se nekatere stranke z Levico na čelu, deklarativno zavzemajo za politiko miru in nenasilja. Gre za očitno sprenevedanje in hinavščino, saj vlada brez kančka dvoma izvaja vojaško politiko po nareku NATA, s tem ko pošilja orožje v Ukrajino in podpira vojno, sodeluje pri vojaških operacijah, povečuje oboroževanje itd.
Luka Mesec z izjavami »da je v koaliciji vsak odgovoren za svoje področje« prelaga odgovornost na obrambno ministrstvo, kakor da so ministrstva med seboj popolnoma neodvisna ter se spreneveda, da je pri sprejemanju pomembnih odločitev potrebna podpora vseh ministrov ali poslancev koalicije. Spremenjeno stališče do NATA ter podpora Tanji Fajon pri njenem »projektu OZN«, kot ga je sama poimenovala, lahko Levico drago stane, sploh zaradi precejšnje nenaklonjenosti slovenske javnosti NATU.
Podobno stališče glede izvolitve je izrazil tudi Janez Janša, ki je v svoji čestitki izjavil: »če je pred nami zmogla Albanija, bomo tudi mi.« Prerekanja glede tega, ali je Slovenija kandidirala s podporo NATA ali ne, so odveč. V vsakem primeru bo (tako kot je prej zmogla Albanija) v VS zagovarjala pro-natovsko pozicijo.
OZN nikoli ni in ne bo predstavljala demokratične organizacije, ki bi zastopala mirovniško pozicijo v svetu. Že sam obstoj kapitalizma in z njim povezane politike velesil imperialističnega centra sta sama po sebi ovira za mir, kar se je s stalno ponavljajočimi vojnami in nemiri jasno pokazalo skozi celotno zgodovino kapitalizma. Kljub poudarjanju humanitarizma in človekovih pravic, ki sta zgolj obliža za rane nenehnega izkoriščanja, gre za organizacijo, ki izključno zastopa interese kapitala in vladajočega razreda.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega