Danes v Državnem zboru poteka glasovanje o tem, ali bodo državljanke in državljani sploh smeli odločati o večanju vojaških izdatkov. Gre za poskus oblasti, da utiša mirovniške pobude, ki zahtevajo drugačno varnost – varnost za ljudi, ne za orožarsko industrijo. Vprašanje referenduma je bilo že izglasovano, zdaj pa ga poslanci vladajoče večine poskušajo umakniti, z izgovorom, da “ni državotvorno”.
Ob tem se kažejo neiskrene namere vladajočega razreda: kljub temu da so nekateri vidni člani Gibanja Svoboda v preteklosti izražali dvome o članstvu v Natu, je premier Golob na nedavnem vrhu v Haagu podal zavezo, da bo Slovenija povečala obrambne izdatke. Prav ta zaveza je sprožila val nezadovoljstva in zahteve po referendumu. Namesto da bi oblast omogočila odprto razpravo, jo zdaj poskuša utišati, z izgovorom, da ljudje menda nismo sposobni odločati o tako pomembnih vprašanjih.
5 % BDP za vojsko pomeni, da bi Slovenija vsako leto za obrambo namenila več kot petino celotnega državnega proračuna. Za primerjavo: za doseganje zelenih in socialnih ciljev EU bi države morale vlagati dodatnih 2,1–2,9 % BDP letno. A prav za te cilje – dostopna stanovanja, kakovostno javno zdravstvo, pravičen zeleni prehod – se vedno znova trdi, da zanje “ni denarja”.
Po podatkih nevladnih analiz bi morale evropske članice Nata za izpolnitev novega cilja 5 % BDP letno za obrambo skupaj zbrati kar 613 milijard evrov več vsako leto. Za primerjavo, za socialne in podnebne cilje manjka med 375 in 526 milijardami evrov letno. Vprašajmo se torej: čigave varnostne prioritete uresničujejo vlade – naše ali dobičkonosne načrte orožarske industrije in zavezništva NATO?
Ne potrebujemo več vojaške opreme, potrebujemo več javnih stanovanj, vrtcev in zdravstvenih domov! Zato podpiramo referendum o izstopu iz zveze Nato, saj menimo, da mora Slovenija temeljiti na mirovništvu, nevtralnosti in solidarnosti – ne pa biti del vojaškega zavezništva, ki sodeluje v agresijah po svetu, destabilizira regije in služi interesom velikih sil. Vse drugo so le politične igre, sprenevedanja in poskusi utišanja javnosti, ki si želi drugačne prihodnosti. Takšen je denimo tudi referendum o povečanju izdatkov za Nato, ki sploh ne dopušča izbire, ali bomo namenili več sredstev, ampak nas postavlja pred dejstvo “koliko sredstev bomo namenili”. To pa v vsakem primeru pomeni obstanek v Natu in povečanje izdatkov za agresivno zavezništvo.
Ljudem mora biti dana možnost, da o obstanku v Natu odločamo sami. Resnična varnost niso tanki in novo orožje – varnost so šole, bolnišnice, stanovanja in zadovoljevanje naših družbenih potreb.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega