Nedavna raziskava Urada za makroekonomske analize in razvoj je pokazala, da je koronakriza na domačem trgu delovne sile najbolj prizadela mlade in nizko izobražene delavke in delavce. Pri tem bode v oči podatek, da je »delovna aktivnost mlajših od 25 let v lanskem drugem četrtletju upadla za 10,5 odstotka«, kar je daleč največ v EU (kjer se povprečje giblje okrog 2,5 odstotka). Kako si razložiti takšen upad? Gre ga pripisati »zmanjšanju obsega študentskega dela, ki je bil v Sloveniji v drugem četrtletju 2020 za polovico manjši kot v enakem obdobju 2019«.
Študentsko delo je bilo sprva zamišljeno kot možnost dodatnega dela za študente, ki naj bi se srečali z delovno prakso in hkrati zaslužili za lažje shajanje med študijem. Danes je študentsko delo najbolj prekarna oblika zaposlitve. Fleksibilnost gre namreč v obe smeri – delodajalec do študenta delavca nima nikakršnih obvez in ga lahko odslovi, ko mu to ustreza. Hkrati so urne postavke nizke (navkljub zvišanju minimalne urne), študent delavec pa nima pravice do malice, kritja potnih stroškov in drugih neplačnih pravic (dopust, bolniška, itd.).
Študent delavec je tako za kapital najcenejša oblika delovne sile. To seveda vpliva tudi na redno zaposlene, še posebej tam, kjer je študentskega dela veliko. Kapital namreč študentsko delo uporablja kot pritisk, konkurenco, za nižanje standardov redno zaposlenih. Hkrati pa se od študentskega dela odvaja primerjalno manjši delež prispevkov za solidarno pokojninsko varnost.
Ko govorimo o študentu delavcu se moramo zavedati, da tu ne gre zgolj za dijake in študente, ki iščejo začasno zaposlitev prek poletja. Zaradi svoje fleksibilne narave je študentsko delo postalo norma tudi za številne mlade iskalce stalne zaposlitve, ki so prisiljeni v kupovanje študentskega ali dijaškega statusa.
Problematičnost te brutalno prekarne oblike zaposlitve je še toliko bolj očitna v času koronakrize. Po eni strani so namreč prav delavci prek študenta tisti, ki se jim zaradi nikakršne zaščite delodajalec najlažje odreče, po drugi strani pa v vladnih paketih pomoči niso tretirani kot redno zaposleni in tako prejmejo zgolj teh borih 150€ kot vsi preostali študentje.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega