Včeraj zjutraj so bili delavci skladišča Arco Spedizioni v Padovi deležni neprijetne novice. Njihov sodelavec, delegat sindikata Adl Cobas, je bil odpuščen. Odpustitev sicer ni bila nikakršno presenečenje: Novalog Srl (podjetje, ki upravlja s skladiščem) se je delegata že dlje časa želelo znebiti, saj jim je – z opozarjanjem na nepravilnosti in borbo za boljše delovne pogoje – šel v nos.
Na sindikatu so se na neupravičeno odpoved nemudoma odzvali in v skladišče poslali sindikaliste, ki so s tam prisotnimi člani sindikata začeli organizirati štrajk. Pričeli so z blokado kamionov in jim preprečevali nalaganje/odlaganje ter izhod iz terminala. Čez čas so se jim pridružili še člani sindikata iz popoldanske izmene ter delegati ADL Cobas iz bližnjih skladišč drugih podjetji v industrijski coni.
Kamionisti so razumeli razloge za stavko in brez večjega prepričevanja ustavili kamione ter se ji pridružili. Zalomilo pa se je pri kamionistu, ki je želel na vsak način iti dalje. Po daljšem prepiru se je usedel v kamion in začel voziti proti skupini delavcev in sindikalistov, ki je blokirala izhod. Ti se niso umaknili, ampak so strnili vrste in skušali kamion na vsak način zaustaviti. Po 50 metrih postopnega potiskanja proti izhodu so delavci pod kamion zmetali svoja kolesa in ga tako dokončno zablokirali. Zadeva se je torej končala brez hujših posledic, bi pa lahko bilo hitro drugače.
Na to nas opominja lanskoletna tragična smrt (beri: uboj) Adila Balakhdima. Šlo je za sindikalista Si Cobas, ki ga je med podobno stavko oz. blokado v skladišču Lidla, eden od kamionistov povozil do smrti (o čemer smo že pisali: https://bit.ly/3yKz4MQ). Kapitalisti si v takih situacijah radi operejo roke, češ da gre zgolj za interne spore med delavci, hkrati pa so prav oni tisti, ki tako sovražno ozračje ustvarjajo! Tudi v primeru Novalog Srl ni bilo nič drugače: podjetje je že dalj časa vršilo pritisk na člane sindikata ADL Cobas (spreminjanje urnikov, grožnje s premeščanjem in druge oblike zastraševanja) ter med delavce skušalo vnesti razdor (zaposlovanje novih, do šefa poslušnih delavcev; nagovarjanje delavcev, da se včlanijo v konformistične konfederalne sindikate, v tem primeru CGIL).
Na koncu dneva je vendarle zmagala delavska enotnost in medsebojna solidarnost. Po celodnevnem štrajku je podjetje odpoved preklicalo in pristalo na pogajanja za razrešitev situacije. Še enkrat več se je torej pokazalo, da v kolikor delavci stopijo skupaj, se nimajo kaj bati. Ali kot pravijo pri sindikatih Cobas: Tocca uno, tocca tutti! (“Napad na enega je napad na vse”).
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega