Oči svetovne javnosti so, preko kamer največjih televizijskih mrež, v zadnjih dneh zazrte v Afganistan. Po tem, ko so talibani v zadnjih tednih zapovrstvjo osvajali prestolnice lokalnih provinc, je v nedeljo v njihove roke padlo še glavno mesto Kabul. Vlada je razpadla, policija in vojska sta se predali brez izstreljenega naboja, donedavni predsednik Ašraf Gani, sicer nekdanji visoki uslužbenec Svetovne banke in glavni svetovalec prejšnjega predsednika Hamida Karzaja, pa je pobegnil v Oman.
Aktualni dogodki sovpadajo z 20. obletnico začetka “vojne proti terorizmu”, katere prva tarča je bil prav Afganistan. Končuje se s predvidljivim porazom Združenih držav Amerike (ZDA) in ostalih članic, med njimi tudi Slovenije, vojaške zveze NATO. Okupacijske sile niso izpolnile nobenega od javno deklariranih ciljev, s katerimi so ob navdušenju mainstream medijev pred dvema desetletjema vstopile v državo.
Zasvojenost vsakega desetega mladega človeka z opijem, omejenost pravic žensk na delovanje nevladnih organizacij v donedavnega hermetično zaprtem centru Kabula (Green Zone), življenjski standard delovnih ljudi blizu absolutne ničle, so le nekatere izmed podob Afganistana pod tujo okupacijo.
Ne smemo pozabiti, da vendarle obstajajo razredne skupine, ki sta jim vojna in okupacija koristila. Lastnikom delnic petih največjih ameriških orožarskih podjetji se je v času od septembra 2001 do danes vrednost njihove naložbe podeseterila. Povedano v številkah, če so pred dvajsetimi leti kupili delnice omenjenih korporacij v vrednosti 10.000$, je sedaj njihova vrednost narasla na 97.295$. Posel je cvetel tudi ostalim mrhovinarskim industrijam, kot so zasebne varnostne službe in najemniške vojske, katerih vrste polnijo odsluženi veterani okupacijskih vojsk, med njimi tudi trije slovenski državljani, ki jih te dni iz Kabula “rešuje” Tonin. Koristila je tudi delu domačega vladajočega razreda, ki je obogatel predvsem na račun proizvodnje in prodaje opiatov. Danes ta zavzema več kot 90% svetovnega trga heroina. Na svoj račun so prišli tudi voditelji lokalnih milic, ki so ob trgovanju in zlorabljanju spolnih suženj, od ZDA in njenih zaveznic prejemali znatna finančna sredstva kot zadnji branik pred talibani .
Pro-vojna propaganda, ki jo v zadnjih dneh spremljamo preko praktično vseh mainstream medijev, je namenjena prav obrambi njihovih interesov, in ne zaščiti običajnih Afganistancev. Če bi bilo za Afganistance komu v Sloveniji in na “humanitarnem Zahodu” mar, jih ne bi pustili umirati v Kolpi in životariti v bosanskih gozdovih. Ne bi dovolili, da na njihovih hrbtih vojaška industrija dvajset let reciklira svoje dobičke. Naj se s tem zablode “humanitarnega imperializma” enkrat za vselej končajo.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega