Več kot 40.900 ljudi je od začetka septembra oddalo svoj podpis pod pobudo za razpis zakonodajnega referenduma o t. i. interventnem razvojnem zakonu. Tako so omogočili vsem delovnim ljudem, da na ljudskem glasovanju izrazijo svoje mnenje o zakonodajnem paketu za bogatenje ekonomskih elit in siromašenje vseh preostalih.
Na referendumu, ki bo predvidoma potekal skupaj z novembrskimi lokalnimi volitvami, bo prišlo do neposrednega volilnega spopada med stranjo kapitala in stranjo dela. Pravzaprav gre za plebiscit, na katerem bomo ljudje odločali, v kakšni družbi si želimo živeti in ali si želimo ohraniti možnost, da jo v prihodnosti zares zasnujemo okoli širših družbenih potreb in ne v skladu s privatnimi interesi ozke peščice najbogatejših. Glasovali bomo o ohranitvi družbene solidarnosti in javnih storitev, ki so vse bolj na udaru ter tudi o tem če si želimo ohraniti možnosti za prihodnjo izgradnjo socialistične družbe. Referendumska zmaga kapitala namreč ne bo zgolj pomenila dodatnih milijonov v žepih najpremožnejših, ampak bo trdno zaprla vrata tudi za morebitno socialistično družbeno preobrazbo.
Zato je ključnega pomena, da stran dela, ki jo v referendumski kampanji institucionalno predstavljajo sindikati, na novembrskem glasovanju zabeleži prepričljivo zmago. Zmago, ki bo snela socialno kapico z glav menedžerjev in preprečila nove ekstra profite trgovinskemu kapitalu. Zmago, ki bo vsaj začasno ustavila pospešeno privatizacijo zdravstva in bogatenje zdravniških dvoživk. Zmago, ki bo nepremičninskim baronom odščipnila vsaj majhen del dodatne mesečne rente, ki jo pobirajo na račun vse večje stanovanjske krize. Zmago, ki bo odprla možnosti za razvoj naprednih politik, ki bi zasledovale družbeno dobro in ne privatnih koristi.
Rezultate referenduma je trenutno še težko napovedovati, gotovo pa je, da bo kapital vpregel vse sile, da izbojuje zmago za menedžerje, nepremičninske barone in ostale pripadnike vladajočega razreda. Na pomoč mu bodo priskočili takšni in drugačni “neodvisni ekonomski strokovnjaki”, politični aparatčiki kapitala, mnenjski voditelji in predstavniki tujih gospodarsko-političnih združenj. Prav zato mora biti mobilizacija na strani dela množična, zajeti mora vse poklicne skupine in preseči vsiljeno delitev na zaposlene v zasebnem in javnem sektorju. Zapitek za nove Brodnjakove milijone bodo namreč plačali tako delavci v šolstvu in zdravstvu kot tisti, ki vsakodnevno garajo v gostinstvu ter gradbeništvu.
Ta enotnost delovnih ljudi, podkrepljena z aktivacijo delavskih organizacij, je edina pot, po kateri je možno priti do novembrske zmage na referendumu.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega