Z vami delimo komentar Mateja Klariča na znano izjavo Margaret Thatcher o socializmu in »denarju drugih ljudi«.
“Plakati s slavno izjavo Margaret Thatcher, da je »težava s socializmom v tem, da ti prej ali slej zmanjka denarja drugih ljudi«, po zaslugi Štrancarja, ki jih je veselo natisnil, krožijo po Sloveniji. Toda težave te floskule je, da imamo po približno pol stoletja od njenega izreka dovolj dokazov, da vidimo, kako zgrešena je.
Kdo je resnično dolžan? Celotni globalni dolg (vse sektorske ravni skupaj) se je v zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja gibal približno med 100 % in 110 % svetovnega BDP-ja. Ko je socializem odšel, je bila raven svetovnega dolga v primerjavi z BDP-jem precej nizka.
Danes, pod vladavino čistega kapitalizma, pa globalni dolg redno presega vrtoglavih 230–300 % svetovnega BDP-ja! Sistem ne deluje več iz presežkov, temveč z vse večjim zadolževanjem. Torej prav na način, ki so ga očitali socializmu, češ, da je preveč dajal ljudem. Kapitalizem pa danes predvsem prerazporeja bogastvo od vseh ostalih k najbogatejšim.
Nevzdržnost sistema
Samo v enem izmed zadnjih poročil (ob začetku Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu) je bilo zabeleženo, da se je premoženje milijarderjev v enem letu povečalo za kar 2,5 do 3,5 tisoč milijard dolarjev. S tem zneskom bi lahko večkrat pokrili celoten letni proračun, ki ga Združeni narodi ocenujejo kot potrebnega za odpravo svetovne lakote in zagotovitev osnovne prehranske varnosti za vse prebivalce planeta.
Ta rast poteka trikrat hitreje od prejšnjih petletnih povprečij, kar pomeni eksponentno koncentracijo kapitala v rokah peščice (število milijarderjev je presegalo mejo 3.000 ljudi), medtem ko globalni javni dolgovi in stiske gospodinjstev (hrana, stanovanja, javne storitve) marsikje podirajo rekorde.
Akumulacija, dolg in fosilna goriva
Kapitalizem v tej fazi za svoje preživetje nujno potrebuje rast in vse večjo financializacijo. Ko zmanjka denarja, se zadolžuje prek vseh meja.
Temeljni problem kapitalizma je ravno v tem, da mu naposled res zmanjka denarja za lastno delovanje, kar je Thacthcer obtožila socializma. Ko se kolesje akumulacije ustavi, sledijo sistemski zlomi, bančne krize in reševanja bank z javnim denarjem (socializacija izgub in privatizacija dobičkov). Dolg ni anomalija kapitalizma, temveč njegovo pogonsko gorivo; brez nenehnega ustvarjanja novega dolga bi se sistem sesul vase. Brez rasti, akumulacije namreč ne more.
Kapitalizem potrebuje poceni naravo, poceni energijo in poceni delovno silo. Model rasti, ki temelji na izčrpavanju fosilnih goriv, naravne vire obravnava kot neizčrpne in brezplačne ponudnike. Ko pa fosilna ekonomija trči ob fizične meje planeta, vidimo, da je ekološko nepremišljen model rasti tisti, ki je temeljno nevzdržen. Fosilna goriva so nastajala na desetine milijonov let, porabili jih bomo v nekaj stoletjih kapitalizma.
Izjava terja popravek: Pravi problem kapitalizma je, da mu naposled zmanjka denarja za zadolževanje, sistem pa zlom rešuje z valjenjem bremen na družbo. Privatizacija dobičkov, socializacija izgub, torej socializem za bogate. “
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega