Zadnjih nekaj tednov se praktično vsi posvečeni politični analitiki v osrednjih medijih ukvarjajo z dogajanjem okoli nekdanjega predsedniškega kandidata in poslanca SDS, Anžeta Logarja. Ta je poleti ustanovil društvo Platforma Sodelovanja, v okviru katerega so nedavno pričeli z organiziranjem javnih razprav po Sloveniji. To je privedlo do distanciranja SDS-a od Logarja in neštetih ugibanj o tem ali gre pri vsem skupaj za resničen razkol ali pa zgolj predstavo za medije. Toda v našem prispevku se ne bomo ukvarjali s tovrstnimi ugibanji, sicer zelo priljubljeno dejavnostjo vsebinsko izpraznjenega novinarstva, raje bomo pozornost namenili politični vsebini, ki jo nosi Platforma Sodelovanja.
Ob Logarju so ustanovne članice in člani Platforme med drugim lastnik podjetja Soltec Mirko Požar, profesor iz ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Igor Masten, nekdanji socialdemokratski minister za izobraževanje Jernej Pikalo, vodja kabineta bivšega predsednika Pahorja Alja Brglez, kulturniško-založniški magnat iz Beletrine Mitja Čander in dolgoletna poslanka SDS Eva Irgl. Nedvomno gre za ekipo, ki nosi prepoznavne barve kapitala, če ravno v na videz različnih odtenkih. Druži jih položaj v družbeni strukturi in zavzemanje za politike, ki takšno strukturo še dodatno utrjujejo. Poglejmo si kakšne so te politike.
Kot svojo prvo programsko točko navajajo “krepitev in dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in vzpostavitev stabilnega davčnega okolja”. V prevodu to seveda pomeni zvišanje intenzivnosti dela, znižanje delavskih standardov in pravic, zmanjšanje davkov in prispevkov za kapital in posledično dodatno šibitev že tako okleščenih javnih storitev. Vse to v dialogu, brez grdih besed na socialnih omrežjih in z nasmeškom na obrazih tistih redkih v družbi, ki bodo imeli od tega velike koristi.
Nadalje izpostavljajo pomen sodelovanja Slovenije v mednarodnih organizacijah (EU, NATO). Glede na preteklo delovanje Logarja kot ministra za zunanje zadeve, lahko upravičeno domnevamo, da gre pri tem za metaforo za vazalsko podrejanje raznovrstnim interesom ZDA, opravljanje vloge policaja za centralne države EU, ko gre za obravnavanje begunk in beguncev ter neomajno podporo izraelskemu apardheidovskemu režimu preko krilatice “o pravici Izraela do samoobrambe”. Vsekakor konsistentno tudi z zunanjo politiko sedanje vlade.
Nato pišejo še, da bodo posebno pozornost posvetili zelenemu prehodu, digitalizaciji, vključenosti mladih v procese odločanja in vladavini prava. Prva dva koncepta lažno predstavljajo kot tehnično in ne politično vprašanje, tretjega omejujejo na olajšano pasivno sodelovanje v volilnih procesih na vsakih nekaj let, zgolj pri četrtem so najverjetneje popolnoma iskreni. Z vsemi močmi bodo branili pravni red gospostva zasebne lastnine, fiskalno pravilo in svobodno gospodarsko pobudo.
Zaključimo lahko, da bodo v Platformi Sodelovanja gotovo nadaljevali s svojim dialoškim pristopom. Samo ploden dialog med menedžerji, zdravstvenimi dobičkarji, kapitalisti, njihovimi političnimi predstavniki ter kulturniško-akademsko vrhuško lahko namreč vodi do rešitev, ki bodo v polnosti zadovoljile njihove privatne interese in še bolj osiromašile delovne ljudi ter celotno družbo. Glede na njihovo zadnjo okroglo mizo, kjer je kot osrednji gost sodeloval “kreativni guru” Aljoša Bagola, jim idej gotovo ne bo zmanjkalo.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega