PASTI DELA OD DOMA

V času pandemije koronavirusa se je močno povečal delež delavk in delavcev, ki svoje delo opravljajo od doma. Naj si bo to zgolj dan ali dva na teden ali pa celotni delovni čas. Zadeva na prvi pogled za običajno delavko ali delavca izgleda vabljivo. Ne izgubljaš časa in živcev v prometu, izogneš se fizičnemu kontaktu z avtoritarnim šefom, sam si urejaš delovno okolje. Toda v vsem tem se skriva mnogo več pasti. Preberite katere.

Delo od doma, katerega obseg bo tudi po koncu pandemije mnogo večji, kot pa pred njenim izbruhom, v številnih pogledih sledi interesom kapitala. Izjemno zmanjšuje možnosti za delavsko organiziranje. Sploh v delovnih okoljih, kjer še ni vzpostavljene sindikalne organizacije. Z odpravo skupnega delovnega okolja se namreč znatno omejijo možnosti za neposredno komunikacijo med sodelavkami in sodelavci, ki je eden od temeljev izgradnje mrež solidarnosti in tovariških odnosov med zaposlenimi. Ob siceršnjem trendu razdrobljenosti delovne sile, to pomeni še en korak v smeri vse večje prevlade kapitala v razrednem boju.

Delo od doma prav tako zelo učinkovito briše mejo med delovnim časom in siceršnjim življenjem delovnih ljudi. Nenehna dosegljivost povečuje stres in negativno vpliva na starševske, partnerske in prijateljske odnose. Omogoča tudi delegiranje delovnih nalog na čas, ko delavec sicer ne bi bil prisoten na delovnem mestu. S tem se viša njena ali njegova stopnja izkoriščanja.

Kapital delo od doma uporablja tudi za neposredno nižanje produkcijskih stroškov. Pomemben del materialnih in drugih stroškov vodenja pisarn in drugih delovnih prostorov, enostavno prenese na lastne delavke in delavce. Prav tako lahko odpusti precejšen del podpornega osebja (čistilke, hišniki, administratorji), ki bi bil sicer nujen za delovanje posameznega podjetja.

Med pomembnimi učinki dela od doma je tudi uveljavljanje nove delitve med delovnimi ljudmi. Velika večina delavk in delavcev namreč ni v nobenem trenutku delalo od doma (trgovke, medicinske sestre, proizvodni delavci). Izpostavljeni veliki verjetnosti okužbe in pod neposredno avtoritarnostjo kapitala so hodili v službo. Prepad med njimi in v prvi vrsti med tistimi, ki bodo tudi po pandemiji nadaljevali z delom od doma, se je še povečal. Možnosti za razredno solidarnost in enotnost pa še zmanjšale.

Delo od doma v kapitalizmu prenaša v domače okolje premnoge avtoritarne prakse kapitala in jih dopolnjuje z dodatnimi stroški za delavstvo. V kali zatira delavsko organiziranja, brez katerega ni mogoč niti učinkovit upor proti razredni ofenzivi kapitala, kaj šele protiudarec delavske strani.