“Zaporniške celice so tako zelo ozke, da se ne moreš niti normalno sesti ali vleči,” nam je povedal Palestinec, ki je nekaj časa preživel v zaporniški celici v Izraelu. V zaporniški celici se je znašel zaradi objave na facebooku, ki ni bila po godu oblastem. Slednja ga ima na muhi tudi zaradi brata, ki je zaradi aktivizma v zaporu preživel kar nekaj mesecev.
Kazen je prestajal stoje, tuširati se ni smel, zato ga je po nekaj dnevih vse začelo grozno srbeti. Najhuje je, da ni vedel, kako dolgo bo moral biti tam, niti ni bilo utemeljenega razloga, zakaj je v zaporu sploh pristal. Negotovost ga je ubijala. In ko so ga končno le izpustili, so ga odpeljali daleč stran od njegovega doma, na izraelsko ozemlje. Odvrgli so ga brez dokumentov, denarja ali telefona. Domov je prišel peš, štopal je in upal na humanost mimoidočih Izraelcev. Njegova zgodba žal ni nič posebnega, kot je povedal, ima vsaka družina v Palestini vsaj enega sorodnika, ki je že bil v zaporu brez razloga, obtožb in sojenj.
UMRL V ZAPORU
Naslednjo zgodbo mi je povedala študentka, ki sem jo spoznala v Birzeitu. Njen stric je bil namreč palestinski aktivist Khader Adnan. V izraelskem zaporu je umrl zaradi gladovne stavke. Stradal je 87 dni! S svojim telesom se je upiral izraelskemu apartheidu in nasprotoval sistemu “administrativnega pridržanja”.
In kaj besedna zveza “administrativno pridržanje” sploh pomeni? Pomeni to, da Izraelske oblasti aretirajo in zaprejo Palestince brez prave obtožbe in sojenja. Razlogi za aretacijo naj bi bili v “skrivnem dokumentu”, do katerega ne more dostopati niti obtoženčevi odvetnik. Administrativni pripor traja tri ali šest mesecev, a ga ob koncu podaljšajo za nadaljnje 3 mesece, nato še za tri mesece… Tako Palestinci brez razloga, obtožbe ali sojenja v zaporu preživijo tudi več let. Takšnega sistema administrativnega pridržanja ne uporabljajo nikjer drugje na svetu.
Khader se je že v mlajših letih boril proti izraelski okupaciji. Ker je bil aktiven v študentskem gibanju, so ga izraelske oblasti pridržale kar trinajstkrat, največkrat ob koncu njegovega študija, kar je bil tudi razlog, da je opustil magisterij.
POKOPAN NA “POKOPALIŠČU ŠTEVILK”
Kljub temu, da je bila Khadrova poslednja želja, da bi bil pokopan na palestinski zemlji poleg očeta, je njegovo telo več kot eno leto po smrti še vedno v rokah izraelskih oblasti. Njegova družina mu ne more izpolniti niti njegove zadnje želje, da bi bil pokopan na palestinski zemlji, poleg očeta. A to za izraelske oblasti ni nič nenavadnega, trupla palestincev pogosto zadržijo in hranijo v t.i. “pokopališču številk”, kakor temu pravijo Palestinci.
Izrael trupla zadržuje, saj s tem še dodatno prizadenejo Palestince in ošibijo njihov odpor. Pogrebi mučenikov (kot pravijo Palestincem ubitim s strani okupatorja) se namreč velikokrat stopnjujejo v proteste, kar Izraelu ni po godu. Prakso zadrževanja trupel je Izrael podedoval od britanskih kolonizatorjev, ki so včasih trupla Palestincev zažigali, da bi s tem preprečili pogrebe, ki so se velikokrat spremenili v izgrede. Zadržana trupla Izrael uporablja tudi kot “pogajalsko tehniko” – informacije o truplih palestinskih mučenikov zamenjajo za informacije o ujetih izraelskih vojakih.
Od leta 1967 (Naksa) je bilo zadržanih 254 trupel mučenikov, ki so jih pokopali. Na njihove grobove so namesto nagrobnikov postavili številke in pokopanim palestinskim mučenikom in njihovim družinam vzeli že zadnji del dostojanstva. Od tod tudi prihaja ime “pokopališče številk”. Pogosto se dogaja, da bližnji trupel nikoli ne vidijo in se tako ne morejo nikoli zares posloviti od pokojnih. Starši za svoje mrtve otroke uredijo prazne grobove, da se lahko vsaj na nek način poslovijo od njih.
TRGOVINA Z ORGANI
A nehumani pokopi, o katerih sem pisala zgoraj še niso vse. Ubite palestinske mučenike Izrael namreč izrablja še na drug način. Leta 2009 je švedsko novinarsko poročilo izpostavilo načrtno ubijanje Palestincev, ki so bili v izraelskem zaporu. In sicer so iz njihovih trupel vzeli organe, ki so jih nato uporabili za transplantacijo pri izraelskih bolnikih! To se je dogajalo predvsem med prvo in drugo intifado. Izraelski apartheid ne le omejuje svobodo Palestincev, jim otežuje življenje na vseh korakih, ampak se dobesedno napaja iz trupel umrlih Palestincev.
Naj v zaključku serije Palestinskih dnevnikov, ki sva jih v zadnjih tednih pisali z Ano, še enkrat izpostavim, da izraelske oblasti močno posegajo v dobesedno vse sfere palestinskih življenj. Od rojstva pa do smrti in očitno še po njej. Imperializem v svetu ne bi smel imeti prostora, zato je nujno zgraditi močno protiimperialistično fronto in se mu zoperstaviti. Jasno je, da so apetiti kapitala premočni, kapitalistični sistem, ki to dopušča, pa lahko odpravi samo organizirano delavstvo, tako v Palestini kot tudi drugod po svetu!
Z zadnjim palestinskim dnevnikom, ki ga je napisala Maša, zaključujeva serijo Palestinskih dnevnikov.
Mi pa vas vabimo k njihovem ponovnemu branju:
#1 ŠOLA, KI NI SPOZNALA OTROK https://bit.ly/46BBfjn
#2 NA OKUPIRANEM OBMOČJU GREENWASHING NA STEROIDIH https://bit.ly/45eiS2R
#3 “NA POTI NA FAKULTETO JE LE NEKAJ CENTIMETROV MIMO MENE LETEL STREL” https://bit.ly/3tjAYDs
#4 KAKO JAVNI SERVIS V PALESTINI (NE)DELUJE https://bit.ly/3PGCwim
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega