Že dve desetletji poslušamo, da delež obnovljive energije v globalnem energetskem koktejlu nenehno raste. Toda podatki kažejo, da sta sonce in veter proizvedla zgolj nekaj manj kot 2% celotne porabljene energije na globalni ravni. Kaj nam to pove?
Statistični podatki o obnovljivih virih energije (OVE) se osredotočajo na nameščene zmogljivosti. Pri sončni energiji zmogljivost pomeni potencialno količino električne energije, ki jo lahko proizvede fotovoltaični sistem, če sonce sije 24 ur na dan vsak dan v letu. A to nam ne pove prav veliko. Precej bolj zgovorni so letni podatki o dejansko proizvedeni električni energiji. Ti pa so v statistikah zelo pogosto izpuščeni. Za dodatne obrazložitve preberi: https://bit.ly/3tsnL6T.
Analiza teh podatkov vodi do drugačnih, manj optimističnih uvidov. Pokaže namreč, da v zadnjih štirih letih na svetovni ravni produkcija vetrne in solarne energije dejansko stagnira. Tega seveda ne izpostavljamo, ker bi bili kritični do obnovljivih virov energije.
Dejstvo je (in to podpirajo številne študije), da imajo OVE izredno pomembno vlogo pri prehodu v ogljično nevtralno družbo. A interese za tovrstno pretirano poročanje o rasti OVE imajo prav akterji, ki s tem zakrivajo svojo neaktivnost ali profitiranje na “umazani energiji.” Fosilnogorivne korporacije tako na dnevni ravni oznanjajo svoja vlaganja in preusmeritev v zelene vire. Pridružujejo se tudi odločevalske institucije, ki v javnosti ne želijo vzbujati občutka, da ukrepi ne delujejo, ali priznati, kako nezadostni v resnici so.
Kaj je torej lahko sklep o “olepšani statistiki”? Že desetletja čakamo in se zanašamo na vsemogočnost trga in kapitala. Ta naj bi poskrbel za pravočasen in win-win prehod na čiste vire energije. A očitno je, da ta pristop ne deluje in niti ne more delovati.
Namesto trga potrebujemo načrtovanje, namesto spodbud potrebujemo ogromne neposredne javne investicije. Da pa bi takšen pravočasen in za delovne ljudi pravičen prehod postal mogoč, bo potreben pritisk in akcija množičnih organizacij in gibanj z jasnimi političnimi cilji, med katerimi ni ohranjanje profitov “prikrajšanih” fosilnogorivnih kapitalistov. Le tako lahko vlade prisilimo, da prenehajo s spodbujanjem trga in dosežemo celovit prehod iz fosilnih goriv na čiste vire energije, ki ne bo le izhodišče za piarovsko samohvalo, ampak bo dejansko preprečil nadaljnje podnebne spremembe.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega