Sociolog Rastko Močnik o ploščati politiki v Sloveniji, ki ji skuša dati tudi razredne okvire:
Sedanjo tukajšnjo vlado so doslej kritizirali v imenu individualnih človekovih pravic, individualne svobode izražanja, svobode občil, pravne države, avtonomije državnih aparatov, strokovnosti uradništva ipd. – torej z liberalnega stališča. Liberalna kritika iliberalizma je zgrešena vsaj iz dveh razlogov.
Liberalistična retorika je fasada za neoliberalno politiko, prav neoliberalizem pa je povzročil, da iliberalizem uživa množično podporo. Liberalni napadi na iliberalizem peljejo v začarani krog: vzpostaviti hočejo stanje, ki je pripeljalo iliberalizem na oblast.
Liberalna kritika vlade je zgolj spopad med frakcijami birokracije. Razredna politika vseh birokratskih frakcij pa je ista: z državno politiko zagotoviti pogoje za obrobni kapitalizem. Zato liberalna politika ne more zares odpraviti iliberalizma. Lahko mu začasno prevzame parlamentarno večino in vladni položaj – a bo s svojo neoliberalno politiko zbujala vse hujše množično nezadovoljstvo. Če se ljudsko nezadovoljstvo ne bo organiziralo v razredni odpor na socialistični podlagi, ga bo spet izrabil iliberalizem.
Liberalizem se zaveda svoje nemoči in ve, da brez množične podpore ne more niti začasno zavreti iliberalizma. Zato množice straši s fašizmom in jih vabi v antifašistično fronto pod vodstvom liberalizma. Liberalizem s tem manevrom samo zaustavlja množice v njihovem boju proti kapitalizmu.
Sedanja vlada očitno ustvarja domači vladajoči blok iz raznih skupin, ki si na neproduktiven način prisvajajo del presežne vrednosti.
Najpreprostejši način je prisvajanje s pravnimi orodji. Sedanja vlada posnema prejšnje in niža davke najbogatejšim, zmanjšuje davke na vrednostne papirje, davčno spodbuja špekulacije ipd. Nadaljnji način, ki so ga vpeljale že liberalne vlade, je prenašanje javnega denarja k zasebnikom. Privatizacija zdravstva in šolstva sta sistemski orodji za ta prenos. Privatizacija zavarovalništva in pokojninskih sistemov sta sistemski orodji za dodatno izkoriščanje celotnega prebivalstva.
Bolj občasni, a prav tako sistemski so občasni »posli«, ki jih država prepušča privatnikom. Kakor so prejšnje vlade prek zasebnih posrednikov kupovale zdravstveno opremo in oklepnike, tako je zdaj vlada prek posrednikov kupovala zaščitne maske in teste. »To niso osamljeni in naključni primeri, to je fenomen, v katerem se razodeva celotna logika naše sodobnosti,« je že leta 1997 napisal češki marksist Karel Kosík – in fenomenu je dal tudi ime: »lumpenburžoazija, ki podjetništvo povezuje z mafijo, prevaro in kriminalnim podzemljem.«
Celotno besedilo: https://docdro.id/wjACfeu
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega