V včerajšnji popoldanski prometni konici se je na enem najbolj obremenjenih mariborskih križišč zgodila nova prometna nesreča v kateri je bil udeležen avtobus. Tokrat je šlo za vozilo mariborskega mestnega javnega potniškega prometa Marprom. Po nesreči s smrtnim izidom maja v Ljubljani, hujšemu zdrsu avtobusa julija na Kobariškem in nesreči v Polhovem Gradcu avgusta, je včerajšnje trčenje, v katerem je bilo poškodovanih pet ljudi, še en dokaz več, da sistem javnega potniškega sistema pri nas potrebuje temeljito preobrazbo. Iz sistema, ki je ustrojen po željah kapitala in njim podrejenim vrhovom politične oblasti v sistem, ki bo zasledoval dobrobit delavk in delavcev javnega potniškega prometa ter interese celotne družbene skupnosti.
Že bežen pogled na finančno stanje JPP nam namreč jasno razkriva komu koristi in komu škoduje trenutno stanje. Sodeč po poslovnih podatkih za leto 2025, lahko upravičeno sklepamo, da sta osrednja akterja na področju JPP Arriva in Nomago, zgolj v obdobju slabega pol leta, v katerem so se zgodile zgoraj navedene nesreče, skupno zabeležila več kot 12 milijonov evrov čistega dobička (in celotnem letu 2025 več kot 25 milijonov evrov). V tem času se plače voznic, voznikov in ostalih zaposlenih v JPP niso zvišale. Zahteve Sindikata voznikov avtobusov Slovenije (SVAS) po dvigu osnovne plače so naletele na gluha ušesa tako podjetij v državni (Nomago) in občinski (LPP) lasti kot tistih v lasti zasebnih investicijskih skladov tveganega kapitala (Arriva). Nekaj mesecev prej pa je za potnice in potnike vendarle prišlo do sprememb. Vendar ne v smeri povečanja dostopnosti JPP, temveč nasprotno, v zvišanju cen enosmernih in povratnih IJPP vozovnic tako na vlakih kot tudi avtobusih.
Višanje cen za končne uporabnice in uporabnike, divjanje dobičkov in vse večja pojavnost nesreč pa so le nekatere od neposrednih posledic poslovnega modela, ki ga zasledujejo ključni akterji na področju JPP-ja. Poslovni model v medkrajevnem prevozu temelji na duopolu Nomaga in Arrive (od 12 geografskih sklopov javnega naročila leta 2023 je za 10 sklopov prišla samo po ena ponudba, 11 sklopov sta dobila Nomago in Arriva). Medtem ko so njuni dobički zasebni, negativne posledice tega poslovnega modela občutimo vsi, najbolj pa delavci in delavke v JPP. Njuna “zasebna iniciativa” sestoji v glavnem iz izsiljevanja uporabnikov za višje cene (najvišja dovoljena cena na kilometer v javnem razpisu leta 2023 je bila 2,21 EUR/km, pri tem pa so bile VSE ponudbe oddane po ceni 2,2 EUR/km, že samo do podpisa pogodbe je ta cena zrasla na 2,25 EUR/km) in stiskanja delavcev z nizkimi plačami in vedno večjo intenzivnostjo dela.
Ta model sloni na nespoštovanju osnovnih delavskih standardov in nenehnemu slabšanju delovnih pogojev (npr. nespoštovanje pravice do počitka), nizkemu nivoju vlaganja v materialna sredstva (npr. mnogi avtobusni šoferji pričajo o mnogih tehničnih napakah na vozilih s katerimi prevažajo potnike) in discipliniranju ter podplačevanju delavk in delavcev preko množičnega uvažanja delavcev iz tujine, ki jim kasneje služijo tudi kot strelovodi za jezo delovnih ljudi, ko ravno zaradi opisanega modela pride do nesreč kot je včerajšnja. Gre za koncept, ki temelji na jasnih predpostavkah, ki kapitalu in državi zagotavljajo nizke stroške, visoke dobičke, disciplinirano delovno silo in možnost nenehnega prelaganja odgovornosti za vse bolj zaskrbljujoče stanje v našem JPP.
Opisani model pa ni brez alternative. Trend zasebnega bogatenja in avtoritarnega vodenja na plečih delavk in delavcev v JPP ter celotne družbe je mogoče presekati. Javni potniški promet je treba spraviti pod nadzor in v upravljanje celotne družbene skupnosti. Zgolj če bodo pri načrtovanju delovnih obremenitev in časovnic dela sodelovali zaposleni je namreč mogoče zagotoviti, da bodo upoštevani njihove delavske potrebe, kar bo povratno pozitivno vplivalo na varnost in kvaliteto prevoza. Samo če bodo pri planiranju linij in frekventnosti sodelovali uporabnice in uporabniki iz lokalnega okolja bo mogoče zagotoviti, da bodo te resnično zadovoljevale družbene potrebe. Le če bo lastništvo in upravljanje javnega potniškega prometa prešlo v roke širše družbene skupnost bo mogoče javni potniški promet zares ukrojiti po meri ljudi in ne kapitala.
Podružbljanje javnega potniškega prometa z vzpostavitvijo javnega zavoda z demokratičnim načinom upravljanja se morda, v luči sedanjega stanja, zdi (pre)ambiciozen cilj, vendar do tega končnega strateškega cilja vodi množica majhnih korakov. Vsak uspešen sindikalni boj, vsak protest za boljši JPP, vsako uspešno povezovanje med potnicami in potniki ter delavstvom v JPP, vsaka pobuda za delavsko organiziranje tujih delavcev predstavlja pomemben delež v tem obsežnem boju.
Zato vas avtobusne voznice in vozniki, vljudno vabimo, da nam (v sporočilo ali na naš mail rdece.pese@gmail.com) pišete o vaših delovnih pogojih, stiskah, pritiskih in kršitvah, ki jih doživljate na delovnem mestu, da bomo lahko o njih (seveda anonimno) poročali, širili glas ter prispevali k boju za boljši javni promet in delovne pogoje za voznike in voznice.
Foto: Radar Maribor (D.S)
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega