V medijih sledimo več grozečim novicam o prihajajočem »super« El Niñu, ki naj bi že to poletje lahko dosegel zgodovinsko jakost. Kapitalistično glasilo The Washington Post ga celo primerja z istim podnebnimpojavom, ki naj bi po njihovem bil odgovoren za milijone žrtev leta 1877, v istem dahu pa se sprašujejo ali smo tokrat bolje pripravljeni.
Če na problem pogledamo z distance, nam hitro postane jasno, da je takšno poročanje lahko precej zavajajoče in poenostavljeno. Res je, da so močni El Niño dogodki povezani z lakotami v več državah v letih 1876-1878, 1896-1897 ter 1899-1902. Vendar naravni pojavi, tudi podnebne katastrofe, ne povzročajo lakote neposredno. Družbe se na naravne katastrofe odzovejo na različne načine, ki so odvisni od konkretnih zgodovinskih in politično-ekonomskih okoliščin. Kapitalistični mediji in znanstveniki, ki delajo v službi kapitala, se sicer pogosto poslužujejo pripisovanja vzrokov in tudi posledic normalnega delovanja kapitalističnega sistema naravnim dejavnikom. Spomnimo se lahko pripisovanja cikličnih kriz kapitalizma sončevim nihanjem, žlahtne tradicije, ki sega vsaj do Jevonsa v 19. stoletje in traja še danes. A takšne razlage zamegljujejo dejanske družbene vzroke kriz.
El Niño (deček po špansko) je oceansko-atmosfersko nihanje, ki se v nepravilnih intervalih izmenjuje z La Niño (deklico). Za El Niño dogodke je značilno, da so nad Pacifikom vetrovi povratniki, ki pihajo proti zahodu šibkejši, zaradi česar se toplejša oceanska voda nabere pri obalah Južne Amerike. Višje temperature morja ob zahodni obali Južne Amerike nato vplivajo na podnebje po celotnem planetu in porušijo običajne vremenske vzorce, ki lahko vodijo do hudih neviht na nekaterih področjih, ter do hudih suš na drugih. Prav tako El Niño za približno eno leto močno dvigne povprečne svetovne temperature.
Natančne moči letošnjega El Niña ter posledic na svetovno podnebje ne poznamo, vendar meteorološki modeli kažejo, da lahko v centralni Evropi ter na Balkanu pričakujemo bolj vroče in sušno poletje. Za druge dele sveta pa napovedujejo poplave, suše in druge vremenske ekstreme. To bo seveda imelo posledice tako za kmetijstvo, kot za delavce v panogah, v katerih so izpostavljeni vremenskim vplivom, da ne omenjamo druge materialne škode. Prve vplive spremenjenih vremenskih vzorcev naj bi občutili v prvi polovici meteorološkega poletja. Ni jasno, kako intenziven bo pojav, vendar modeli dopuščajo možnost, da bo zelo močan. V kombinaciji s segretim ozračjem zaradi povečane koncentracije toplogrednih plinov se lahko soočimo z izjemno destruktivnimi vremenskimi pojavi.
Kako pa bodo ti vplivali na že tako razmajan svetovni sistem? Bo res zaradi tega naravnega pojava umrlo na milijone ljudi, kot se je zgodilo ob koncu 19. stoletja? Kapitalistični mediji naravnim pojavom pripisujejo vso krivdo za grozljive lakote, ki so prizadele predvsem Indijo, Kitajsko in Brazilijo v času močnih El Niñev pred sto petdesetimi leti. Resnica je seveda drugačna. Kot je pokazal Mike Davis v svoji knjigi Late Victorian Holocausts (izsek katere lahko preberete na povezavi v komentarju) te lakote niso bile neposredna posledica močnih vremenskih nihanj. Na podlagi natančne analize primerov omenjenih držav je pokazal, da so se ob koncu 18. stoletja veliko lažje spopadale s podobnimi podnebnimi nihanji, saj so bili sistemi pomoči ob naravnih katastrofah veliko stabilnejši in trdnejši. Ob opustošenju, ki pa ga je povzročila britanska kolonialna politika v 19. stoletju, so bile zmožnosti teh držav, da bi se odzvale na naravne katastrofe bistveno slabše, kar je vodilo do milijonov žrtev.
Zato lahko trdimo, da so bili milijoni žrtev vsaj toliko posledica kapitalističnega, kolonialnega opustošenja, ki je prizadelo tako imenovan »tretji svet«, kot naravnih podnebnih nihanj, če jim že ne moremo pripisati glavne odgovornosti. Samo močna, dobro organizirana država, ki želi in je pripravljena poskrbeti za svoje ljudi, lahko prebrodi takšne podnebne katastrofe. Teh lahko zaradi vedno večjih koncentracij toplogrednih plinov v atmosferi pričakujemo vedno več, ne glede na to ali jih amplificirajo naravna nihanja, kot v primeru prihajajočega El Niña. Upravičeno lahko dvomimo, da so se vitke, neoliberalne države, ki so razprodale vse kar ni privito v tla, sposobne (in imajo sploh željo) odzivati na takšne katastrofe na način, ki deluje v dobrobit večine prebivalstva. Te države služijo izključno koristim kapitalistov, ki so pripravljeni uničiti cel svet, če se jim bo le dobiček povečal za pol odstotka.
Ne vemo ali bo to poletje prineslo katastrofo, v kateri bodo kapitalistične elite pustile velike dele populacije umreti od lakote, zaradi pomanjkanja politične volje ali brezbrižnosti. Vemo pa, da bo v naslednjih letih in desetletjih do tega nedvomno prišlo. Vse te smrti ne bodo posledica naravnih pojavov ampak zavestne politike vladajočih razredov. Kot nas ti zavestno vlečejo v podnebni zlom se moramo tudi delavci zavestno organizirati in si s političnim bojem izboriti sistem, ki bo poskrbel za vse med nami, ustavil podnebni zlom in kar se da omilil že narejeno škodo našemu planetu.
Izsek iz knjige Late Victorian Holocausts: https://onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.1111/1467-8330.00119
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega