V branje priporočamo odličen intervju s Helen Yaffe, predavateljico na Univerzi v Glasgowu: https://bit.ly/3LDaWjd. O blokadi Kube, o njenem izjemnem razvoju in zavajajočih razpravah glede demokratičnosti kubanskega političnega sistema.
O lažnih predstavah o Kubi in njenih uspehih na področju soočanja s podnebnimi spremembami smo pred kratkim pisali tudi v Rdeči Pesi: https://bit.ly/3GSI7vr.
“Ko pravite, da ima Kuba enostrankarski sistem, je treba pojasniti, da kubanska komunistična stranka kot edina stranka sploh ne nastopa na volitvah. Nimajo večstrankarskega sistema, ampak sistem, v katerem so ljudje izvoljeni, da zastopajo svoja območja, svoje predele mest ali province, ljudi se voli na delovnih mestih, v kulturnem sektorju, v parlamentu je recimo osem sedežev rezerviranih za študente. V večstrankarskem sistemu je zvestoba izvoljenih predstavnikov deljena med volivce, ki jih zastopajo, in njihovo stranko, pri čemer dajejo praktično vedno prednost stranki. Ravno zato je tako razširjeno nezaupanje ljudi v stranke, kjer imajo tak sistem. Zgodovinsko gledano pa je sistem parlamentarnega liberalizma političen izraz ekonomskega liberalizma oziroma kapitalizma. Če spremenite ekonomski sistem in družbena razmerja, torej kdo nadzira proizvodnjo in distribucijo ter v čigavem interesu, potem se bo spremenil tudi sistem demokratičnega predstavništva. Če ne sprejmete te predpostavke, potem seveda Kube ne boste imeli za demokratično. ZDA in druge vodilne sile so pomešale pojma demokracije in kapitalističnega prostega trga. Zato jim je vseeno, v kolikšni meri lahko Kubanci dosegajo spremembe, sodelujejo v sprejemanju političnih odločitev, ki zadevajo njihova življenja, kar je resnični pomen demokracije. Nikoli ne bodo priznali Kube kot demokratične, dokler ne bo kapitalistična.”
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega