Javni potniški promet (JPP) je nezadosten, podražitve občasnih prevozov posegajo v šolski proces, ugotavlja 150 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju iz vse Slovenije v raziskavi Mreže za pravičen prehod.
1. Redne linije JPP ne zadovoljujejo vsakdanjih potreb šolarjev in zaposlenih v šolah
Večina šolnikov in šolarjev se za vsakdanji prevoz do šole ne more zanašati na mrežo javnega potniškega prometa, ugotavlja raziskava. Več kot 60 % anketiranih poroča o rednem zamujanju ali predčasnem odhajanju učencev zaradi neustreznih voznih redov.
2. Zaradi podražitev prevozov šole krčijo in prilagajajo ekskurzije
Skoraj štiri petine anketiranih za namene šolskih dejavnosti, ki vključujejo prevoz otrok, najamejo občasni prevoz. Kot največjo težavo pri organizaciji takih dejavnosti je dve tretjini vprašanih navedlo podražitve. Hkrati več kot 72 % anketirancev odgovarja, da morajo šole vsaj občasno ali zelo pogosto prilagajati dejavnosti zaradi finančnih omejitev družin učencev.
“Zaradi višjih cen smo racionalizirali ekskurzije oz. zmanjšujemo njihovo število. Prav tako združujemo nekatere aktivnosti, da na en dan izvedemo čim več, to pa vodi v upad interesa in manjšo kvaliteto izvedenega.” – ravnateljica gimnazije v goriški regiji
3. Neustrezni vozni redi JPP zaposlenim v šolah nalagajo dodatno organizacijsko breme ter negativno vplivajo na učence in dijake
Neustreznost javnega potniškega prometa ter komercializacija občasnih prevozov nalagata nevidno in neplačano breme tudi zaposlenim v šolstvu. Učitelji vse več časa namenjajo administraciji, iskanju sredstev in reševanju sistemskih pomanjkljivosti prevoza:
“V osnovi sem učiteljica športne vzgoje in rada opravljam svoje delo. Žal pa moram vedno več časa nameniti načrtovanju prevozov, prilagajanju izletov, naročanju prevoza, pridobivanju donacij, da lahko plačamo prevoz. Vse to gre na račun mojega pedagoškega dela, kar se mi ne zdi prav.” – pedagoška delavka v osnovni šoli
Posledice tako slabo urejenega javnega prevoza neposredno vplivajo tudi na kakovost izobraževalnega procesa in obšolskih dejavnosti, siromašijo srednješolsko in osnovnošolsko življenje zunaj rednega pouka ter pri dijakih povzročajo utrujenost in stres:
“Učenci so vsakodnevno pod stresom zaradi voznih redov in zamud javnega prevoza, vlaki imajo zamude tudi do 45 minut, učenec pa tega ne more prej predvideti, zaradi česar zamudi tudi na ocenjevanja znanja.” – pedagoška delavka na srednji šoli
4. Zaposleni v šolstvu podpirajo izboljšave javnega potniškega prometa
Več kot 80 % zaposlenih v šolstvu meni, da bi več zaposlenih in šolarjev uporabljalo javni promet za vsakodnevno pot do šole, če bi bil ustrezno in zanesljivo urejen. S tem bi prispevali k manjši uporabi avtomobilov in okoljsko vzdržnejši družbi.
Srednješolska profesorica Jerneja Breznik izpostavlja: “Težav šolskega prevoza ni mogoče reševati zgolj na ravni posameznih šol. Pedagoški delavci in delavke moramo skupaj zahtevati potrebne sistemske spremembe, ki bodo javni potniški promet bolje prilagodile potrebam šol in ljudi, izboljšale delovne pogoje voznikov in zagotovile dostopnejše občasne prevoze.”
5. Arrivi in Nomagu dominanten položaj na trgu omogoča visoke dobičke na račun kakovosti storitve in delovnih pogojev
Ker redne linije javnega potniškega prometa, ki jih prek državne koncesije upravljata Arriva in Nomago, ne ustrezajo potrebam vseh šolskih dejavnosti, Nomago in Arriva pa sta največja prevoznika, se morajo šole tudi za izredne najeme prevoznikov večinoma zanašati na ti dve podjetji. Podjetji sta v letu 2024 zabeležili 1 milijon evrov (Arriva) in 12,6 milijona evrov (Nomago) čistega dobička.
Zaradi profitnega motiva skušata obe podjetji višati cene storitev, nižati lastne stroške in izkoriščati svoj duopolni položaj za doseganje višjih dobičkov. To vodi v poslabševanje pogojev za voznike in potnike.
“Težava je dobiti proste avtobuse, saj ima avtoprevoznik omejene kapacitete zaradi pomanjkanja voznikov.” – pedagoški delavec/ka na osnovni šoli
6. Rešitve?
Nujno je povečanje obsega mreže javnega potniškega prometa in izboljšanje delovnih pogojev za voznike z boljšim plačilom za ves delovni čas, vključno s čakanjem, malico in čiščenjem avtobusa.
Da podražitve izrednega najema prevoznikov ne bodo omejevale dostopa učencev do izobraževalnih dejavnosti, je potrebna regulacija cen občasnih oziroma skupinskih prevozov za šolske dejavnosti.
To sta konkretni rešitvi, ki sta hitro izvedljivi. Vsako leto bolj očitno pa je tudi, da sistem podeljevanja koncesij prevoznikom, ki s svojo dejavnostjo služijo predvsem lastnim profitom, namesto uporabnikom, ni več ustrezen. Zato predlagamo prehod od profitno usmerjenega modela k javnemu, preglednemu in demokratičnemu upravljanju in razvoju javnega potniškega prometa. Pri odločanju o potrebah, linijah in urnikih morajo imeti zagotovljeno besedo tako zaposleni kot uporabniki.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega