Včeraj je nameravalo izraelsko veleposlaništvo v sodelovanju z Robertom Waltlom, direktorjem Judovskega kulturnega centra, v Mini teatru organizirati predvajanje posnetkov, ki so nastali ob napadu Hamasa 7. oktobra minulega leta. Namero jim je preprečil odpor družbenih akterjev, ki se zavzemajo za konec genocida in apardheida ter svobodno Palestino. Pa naj se organizatorji še stokrat izgovarjajo na “tehnične težave.”
Dogodek se je kasneje za slabih 20 skrbno izbranih predstavnikov političnega in medijskega establišmenta sicer odvil na skrbno izbrani lokaciji v Ljubljani. Toda takšno skrivaštvo in nabor povabljencev kažeta, da je Izrael vse bolj s strani delovnih ljudi pri nas in po svetu prepoznan kot izvajalec genocida, etničnega čiščenja, okupacije in kolonizacije nad Palestinkami in Palestinci.
Tudi zato Izrael vlaga ogromne finančne in kadrovske napore, da bi to realnost popačil ali pa celo v celoti preobrnil. V tem kontekstu lahko razumemo tudi to projekcijo in mnoge druge oblike izraelske medijsko-politične ofenzive, ki smo jim priča po svetu. S prikazovanjem podob pobitih civilistov želijo iz sebe sprati krivdo in odgovornost za genocid, ki ga izvajajo v Gazi. Z izoliranim predvajanjem skrbno izbranih, prav gotovo srhljivih, posnetkov si znova prizadevajo popolnoma odpraviti zgodovinski in politični kontekst dogajanja v Palestini. Ta je v celoti preplavljen s sistematičnim zatiranjem, zapiranjem in pobijanjem Palestink in Palestincev.
Samo v zadnjih 100 dneh izraelske invazije na Gazo je tam umrlo že najmanj 23 tisoč ljudi, ob tem je treba vedeti, da so tisoči še vedno pokopani pod tonami ruševin. Strokovnjaki Združenih narodov pa ob tem opozarjajo, da je zdravstvena, komunalna, prometna infrastruktura tako uničena, da bo to v kombinaciji z nezadostno humanitarno pomočjo pripeljalo do tega, da bo v Gazi zaradi lakote in bolezni umrlo več ljudi kot zaradi neposrednih vojaških akcij.
Ne smemo pozabiti, da je to zgolj zadnjih 100 dni zatiralskih praks izraleskih okupatorjev. Praks skozi katere je bil Izrael tudi vzpostavljen. V tem kontekstu velja opozoriti tudi na izjavo Roberta Waltla, ki je dejal, da je “izraelska politika trenutno takšna, da ne dovoljuje kompromisov in premislekov o nastali situaciji”. Gre za trik s katerim se pred očmi javnosti distancira od aktualne izraleske vlade, hkrati pa podpira 75 let izraelske okupacije in kolonizacije v času katerih je moralo svoje domove trajno zapustiti 7 milijonov Palestink in Palestincev.
Ravno zaradi teh praks, ki se nadaljujejo v genocidu, ki poteka na območju Gaze, je Republika Južna Afrika konec decembra na Meddržavno sodišče v Haagu vložila tožbo proti Izraelu. V njej mu očita kršenje konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida ter izvajanje genocidnih dejanj proti palestinskemu ljudstvu v Gazi. Danes se je na sodišču začela javna obravnava.
Vloženi tožbi so se pridružile še številne druge države na svetu, med njimi Brazilija, Bolivija in Namibija. Slovenija se po besedah Tanje Fajon tožbi (še) ne bo pridružila. Tako se pridružuje imperialističnemu bloku na čelu z ZDA Ta nima nobenih težav pri neomajni podpori apardheidovskim režimom, če mu le ti dobro služijo. S tem slovenski politični razred še naprej nadaljuje politiko, katere medijski učinki se merijo v minutah, ki jih ministrica preživi na CNN-u, realni pa v tem, da v povprečju v Gazi vsak dan enega od udov izgubi vsaj 10 otrok.
Odziv izraelskih oblasti na tožbo, pa je najbolje strnil tiskovni predstavnik izraelske vlade, Ejlon Levi. Ta je dejal, da s tem dejanjem Južnoafriška republika pravno in politično ščiti Hamasov posiljevalski režim. Politična linija tega odziva je praktično enaka tisti, ki jo zastopajo organizatorji včerajšnje “filmske projekcije”. Tej politiki in zatiralskim praksam, ki izhajajo iz nje, se že več kot 75 let upirajo Palestinke in Palestinci, vse bolj množično in odločno pa tudi milijoni delovnih ljudi po vsem svetu.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega