FESTIVAL POHLEPA, NOROSTI IN NAZADNJAŠTVA

Danes delimo z vami nekaj izsekov ene izmed naših najbolj branih objav prejšnjega meseca o naših dragih podjetnikih in njihovi neizmerni sprevrženosti https://bit.ly/3RDMh2X

FESTIVAL POHLEPA, NOROSTI IN NAZADNJAŠTVA

“Največjo vrednost ustvarijo ljudje, ki zaslužijo 20-kratnik in ne 5-kratnik minimalne plače, naše plačne in davčne omejitve na tem področju so mračnjaške. To ni vrednostna sodba, ampak objektivna ugotovitev. Danes nimate resnega informatika, ki ne želi imeti med 5000 in 10.000 € neto plače.” Takšne in podobne izjave so pretekli teden odmevale na drugem Festivalu podjetništva, ki ga je na Brdu pri Kranju organiziral Klub slovenskih podjetnikov (SBC).

Na njem so se zbrali vidni člani in članice SBC-ja, med drugim igralniški baron Joc Pečečnik, o katerem smo že obširno pisali (https://bit.ly/3SM3Ej6), zdravstveni zaslužkar Marko Bitenc, predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, predstavniki državnih institucij v osebah predsednika protikorupcijske komisije Roberta Šumija in ministra za gospodarstvo Matjaža Hana ter uredniki več osrednjih medijev pri nas. Preostali sedeži v dvorani so se prodajali po slabih 500 € za mesto.

Šlo je za dogodek, ki je bil prepoln puhlic o tem “kako Slovenci odpuščajo vse, le uspeha ne” in kako se bolje živi na Poljskem, Litvi in Estoniji, kmalu pa bi naj nas po levi in desni pričeli prehitevati še Črna gora in Srbija. Za ustrezen kontekst zgoraj vzpostavljenih primerjav, naj navedemo nekaj podatkov.

Litva ima med vsemi evropskimi državami najnižji odstotek delavk in delavcev vključenih v sindikate. Delavsko organiziranje je praktično neobstoječe, če se kje morda pojavi, pa ga hitro in neizprosno zatrejo sile kapitala in države. Minimalna plača v Srbiji znaša 359€ neto, cena povprečne košarice dobrin pa je v mesecu oktobru dosegla 853€. Na Poljskem so od ponovne vzpostavitve kapitalizma v začetku 90-ih let, zaprli kar tri četrtine oddelkov jasli v javnih vrtcih in več kot 40% vseh javnih vrtcev v državi. Črna gora je privatizirala večino priobalnega pasu in naravnih parkov, ki ležijo na njenem ozemlju. Estonija ima z enotno davčno stopnjo in z ničelno stopnjo davka na dobiček, ki ga kapital reinvestira eno najbolj regresivnih in družbeno škodljivih davčnih zakonodaj na svetu. Samo, da smo si na jasnem, da nas želijo v SBC pahniti na še mnogo hitrejši vlak neenakosti, privatizacije, razgradnje javnih storitev in revščine, na katerem že tako ali tako zasedamo svoje mesto.

Dogodki kot je Festival podjetništva nam kažejo lastnike kapitala v vsej njihovi sprevrženosti. Na njih, ob aplavzih svojih političnih nameščencev, predstavljajo svojo vizijo družbe. Družbe individualiziranih posameznikov in posameznic, v nenehni tekmi do dna. Družbe, ki ne pozna solidarnosti in v kateri minimalen obseg javnih storitev deluje na podlagi njihovega z medijskimi žarometi osvetljenega mecenstva. Družbe temelječe na privatnih interesih, ob ignoriranju družbenih in naravnih potreb. Takšne družbe si delovni ljudje ne želimo. Proti takšni družbeni viziji, ki vsak dan bolj postaja družbena realnost, moramo nastopiti s skupnimi močmi.