EDINA REŠITEV JE TEREN

Več kot 40 tisoč prebivalk in prebivalcev Ljubljane in skoraj 94 odstotkov volilnih udeležencev je na nedeljskem referendumu, sploh prvem na pobudo občanov, šerifu Zoranu Jankoviću izreklo nezaupnico. Čeprav je šerif na vse načine skušal referendumsko kampanjo onemogočiti, najprej s pravno spornim umikom odloka, nato s tem, da uradno ni vstopil v kampanjo in ji s tem skušal odvzeti medijski prostor, a pri tem vsak teden zatrjeval, da je škoda tega milijona evrov za ljudsko odločanje, in navkljub dopustniškemu datumu referenduma, je za prebivalce Ljubljane to velika zmaga.

Zmaga je v vzpostavitvi zaupanja med več 10 tisoč prebivalci, ki niso nasedli puhlicam, da gre za predvolilno kampanjo SDS, kot so očitali eni, ali Levice, kot so natolcevali z druge strani. V pogojih ekstremnega individualizma, ki delovne ljudi vzgaja v apolitične potrošnike, so si vzvode oblasti, vključno z referendumi, prisvojile in prikrojile stranke. Stranke so na škodo ljudi strogo omejile veljavnost referendumov in s tem okrnile njihovo uporabnost za ljudi in iniciative.

Ker so pravila igre pri referendumih in volitvah narejena za stranke, ni prav nič čudno, da pri ljudeh, ki jih lažne izbire med enimi in drugimi lakaji kapitalistov ne ganejo, izgubljajo legitimnost. V tem je prva zmaga prebivalcev Ljubljane, ki so že z razpisom referenduma začeli mehanizme sodelovanja ljudi pri odločanju o lastnem mestu jemati nazaj v lastne roke. 

A pot bo še dolga. Primer favoriziranja strank v volilnih kampanjah so pravila oglaševanja in letakiranja. V kampanji tako na primer ni dovoljeno prosto letakirati in plakatirati po javnih površinah ali objektih. Predpostavljeno je, da bo organizator kampanje letake razposlal volilnim upravičencem v njihove poštne nabiralnike ali zakupil prostor na jumbo plakatih. Konkretno govorimo o stroških, ki dosegajo deset, dvajset ali trideset tisoč evrov. To je za etablirane stranke relativno majhen denar, za iniciative in gibanja pa že relativno velik. Ker so pravila pisale stranke, so narejena zanje. Bombardiranje apolitičnih potrošnikov prek družbenih omrežij – s plačanmi ali zastonjskimi strankarskimi fejk profili – medijev – ki so pogosto pod vplivom tega ali onega politično-kapitalskega kroga, v primeru Jankovića je posebej očiten vpliv na (ne)poročanje Dela – in glasil – šerif je v glasilu Ljubljana, ki ga plačujejo vsi prebivalci mesta, v oglasu, ki so ga prav tako plačali prebivalci Ljubljane, natrosil cel kup laži o lokalnem referendumu – dodatno utrjuje ljudsko prepričanje, da vsi zavajajo in lažejo, da se vsi hočejo okoristiti, da bo pravica in materialna dobrobit za ene prebivalce pomenila izgubo za druge. 

A dejstva so preprosta: Ljubljano in druga mesta uničuje peščica gradbincev, tujih in domačih investitorjev, menedžerjev, ki nimajo kam s prigrebljenim bogastvom, in še manjša peščica strankarskih oblastnikov, ki vsi po vrsti za kapitalistične grabežljivce izvajajo servisne storitve sprejemanja občinskih prostorskih načrtov, podeljevanja koncesij, sklepanja javno-zasebnih “partnerstev”, pri tem pa še sami bolj ali manj redno namočijo prste v kozarce marmelade, ki jim jo plačamo mi vsi.

Velika večina prebivalcev slovenskih mest in vasi ima skupen interes v prevzemu odgovornosti za to, kar se dogaja v krajih, kjer živijo, v lastne roke, in se enkrat za vselej rešijo teh serviserjev kapitala. A ta interes morajo v veliki meri šele prepoznati. In v tem je druga zmaga ljubljanskih prebivalcev, ki jo je prinesel referendum, v združitvi prebivalcev v najrazličnejših položajih in z najrazličnejšimi prepričanji za en, skupen interes. 

Civilna iniciativa za Ljubljano je pokazala, da je pot vseh progresivnih organizacij in iniciativ v Sloveniji ena in edina – teren. Prostovoljci so samo v zadnji fazi kampanje med sokrajane razdelili preko 100 tisoč letakov, skupno vsaj dvakrat več. Pogovori na ulicah, pred bloki, na parkiriščih, to je tisto, kar vzpostavlja zaupanje v iskren cilj. Množica obrazov s terena, ki je prišla do besede prek družbenih omrežij iniciative, je tista, ki vzpostavlja zaupanje v skupen interes. Iniciativa je pokazala, da je moč ljudi na terenu, ko se povežejo, ne pa v medijsko posredovani propagandi. 

A iniciativa se pri tem ne bo ustavila. V nedeljo zvečer je član iniciative Klemen Fajs dejal: “Pokazalo se je, da se je 40 tisoč prebivalcev pripravljenih angažirati, izreči jasen in glasen ne. Naša naloga je, da te prebivalce zdaj najdemo, angažiramo, navdahnemo in da jim damo vero, da je sprememba možna in da to spremembo začnemo skupaj udejanjati.” Naslednji korak iniciative: zbor občanov na ravni celotne občine, kjer bodo prebivalci skupaj zahtevali, da se morajo o najbolj perečih temah v občini, o izgradnji sežigalnice in garažne hiše pod glavno tržnico ter o kanalizacijskem kanalu C0, na referendumu odločati vsi, ne peščice investitorjev in oblastnikov za zaprtimi vrati.

Vzporedno bo Civilna iniciativa za Ljubljano nadaljevala z grajenjem mreže 15 tisoč prebivalcev z volilno pravico, ki bo v prihodnje omogočala učinkovito izpodbijanje škodljivih odločitev občinskih oblasti prek ljudskih referendumov. Vse občanke in občane pozivajo, naj se jim pridružijo na cilj.org.