Pred dobrima dvema tednoma je na delovišču v Mariboru izgubil življenje Kenan Karamuja. Njegova smrt je družbeni umor. Odgovornosti zanj ne nosi le lastnica in poslovodstvo podjetja BS VAR d.o.o, kjer je omenjeni 32 letni delavec opravljal delo, temveč celoten lastniški razred in kapitalistični družbeni red kot tak. Znotraj nenehne gonje za profitom in stalnega zasledovanja privatnih interesov lastnikov kapitala se ustvarjajo družbene razmere, v katerih so varnost, zdravje in družbene potrebe delovnih ljudi popolnoma podrejene bogatenju peščice prebivalstva.
Odgovor lastnice podjetja BS VAR d.o.o na novinarsko vprašanje o Kenanovi smrti v najbolj brutalni obliki kaže na to izkoriščevalsko in velikokrat celo morilsko naravo sistema v katerem živimo. “Saj vsak dan umirajo, kaj se to vas na televiziji tiče. Banda pokvarjena!” S temi besedami je razkrila tako prezir do vrednosti delavskega življenja kot tudi logiko kapitala po kateri se stvari, ki se odvijajo za tovarniškimi vrati ne tičejo nikogar drugega kot lastnic in lastnikov kapitala. Ni jim dovolj, da si lastijo stroje, naprave, hale in da zmeraj bolj avtoritarno in popolnoma nedemokratično organizirajo delovni proces, sedaj želijo preprečiti še kakršnokoli razpravo o teh praksah. Lastniška banda grozi delavcem, novinarkam, delovnim ljudem kot celoti in jih označuje za pokvarjence.
Takšne in podobne prakse sicer le redko splavajo na medijsko površino, so pa karakteristika delovnih odnosov v kapitalizmu. Tudi v Sloveniji smo lahko v preteklih letih videli številne primere, ki so se prebili izza trdno zapahnjenih vrat proizvodnih hal, kmetijskih konglomeratov, kontejnerjev prepolnih gradbenih delavcev in drugih delovnih okolij. Kemično podjetje Melamin tako toži družino delavca, ki je leta 2022 umrl v delovni nesreči, med drugim povzročeni zaradi slabe organizacije dela, ki predstavlja temeljno nalogo prav lastnikov kapitala. Istega leta je bilo ugotovljeno, da so lastniki podjetij Marinblue in Selea svoje delavke in delavce sili delati po 40 ur neprekinjeno, pri čemer so bili ti vseskozi izpostavljeni videonadzoru. Lastniki kmetijskih obratov na Dolenjskem pa so si lani poleti medsebojno preprodajali tuje delavce in jih pretepali.
Neposredne žrtve takšnih praks so največkrat tuji delavci in delavke, ki se uvrščajo na sekundarni trg delovne sile, kjer so značilni nizka sindikaliziranost, višja intenzivnost dela in znatno manjša varnost zaposlenih. Vendar to ne pomeni, da so delavke in delavci na centralnem trgu delovne sile varni pred temu uničujočimi učinki kapitalističnega reda. Po ocenah Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) na letni ravni pri nas zaradi posledic poklicnih bolezni umre med 750 in 1000 ljudi. Podatki prav tako kažejo, da se slabšajo kazalniki duševnega zdravja celotne populacije. Zaradi posledic okoljske krize, ki je nerešljiva znotraj kapitalizma, vsako leto izgublja zdravje in življenje premnogo delovnih ljudi.
Povečana avtoritarnost na delovnih mestih, zmanjšana dostopnost do javnih storitev (npr. zdravstvo), višanje intenzivnosti dela, nižanje delavskih in okoljskih standardov so procesi, ki bodo nesporno pripeljali do dodatnega zvišanja stopnje družbenih umorov. Pot do trajne ustavitve in preobrnitve teh procesov pa je samo ena. Zgraditi moramo svet, kjer bodo družbene potrebe in s tem vrednost človekovega življenja postavljene v samo središče. Takšen svet pa je možen le na ruševinah kapitalizma.
#rdečapesa
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega