Konec decembra je bil v Sloveniji zaznamovan z začetkom cepljenja proti COVID-19. Kljub temu bodo na kratki rok nevarnostim virusa še vedno najbolj izpostavljeni delavci, katerih preživetje je tudi v uničujočem drugem valu epidemije odvisno od vsakodnevnega izpostavljanja okužbam na delovnem mestu. Razvoj cepiva (oziroma cepiv) je kljub temu velik tehnološki dosežek, ki bo postavil temelje za spopade z različnimi virusi v prihodnosti.
Cepiva so “na Zahodu” razvila velika farmacevtska podjetja, na podlagi raziskovalnega dela in univerz, ki slonijo na velikih vsotah javnega denarja. Nobenega dvoma ni, da nekatere farmacevtske velikane in biomedicinska podjetja čakajo ogromni dobički. Trenutno ta in druga podjetja tekmujejo v iskanju čim bolj učinkovitega cepiva; skupine znanstvenikov in znanstvenic torej cepivo proizvajajo ločeno – da bi zaščitili bodoči dobiček z določili o intelektualni lastnini zaklepajo svoje raziskave in odkritja drug drugemu. A to, sploh v situaciji, ko hitrost in kakovost raziskovalnega dela odločata o življenju in smrti tisočev ljudi, pomeni veliko človeško škodo. Najbolj racionalen odgovor ne bi slonel na konkurenčnosti, temveč bi vključeval usklajen meddržavni odziv, osnovan na odprtem in nepridobitnem sodelovanju med državami in podjetji, ki cepiva razvijajo.
Konkurenčno tekmo za razvoj cepiva narekujejo profiti zasebnih podjetji, ki dobiček postavljajo pred človeške potrebe. Glavni motiv za sodelovanje podjetij pri razvoju cepiv ni izkoreninjenje virusa, temveč profiti kapitala. To se kaže kot ovira na poti do skupnega odziva na globalno zdravstveno krizo. Delno so neustreznost kapitalske logike kot gonila za iskanje cepiv prepoznale tudi države. A to težavo so “rešile” z veliki vložki na slepo, vnaprejšnjim kupovanjem in naročanjem še neobstoječih cepiv, kar je s stališča farmacevtskih velikanov pomenilo zagotovljene dobičke. Vendar si tega niso mogle privoščiti vse države. Že zdaj je jasno, da večina manj razvitih držav ne bo imela dovolj cepiva za vse prebivalce, medtem ko so bogatejše države sklenile pogodbe, ki obetajo zaloge za večkratno cepljenje prebivalstva. A brez globalne dostopnosti cepiv in skupnostnega odziva bo izkoreninjenje te in prihodnjih epidemij skorajda nemogoče.
V tem primeru gre torej za globalne neenakosti, ki se pojavljajo in se bodo pojavljale vsakič znova. Brez drastičnih sprememb lahko torej za vsako novo epidemijo pričakujemo podoben vzorec proizvodnje in distribucije cepiva. Alternativa? Podružbljanje farmacevtske industrije, ki cepiva proizvaja. To nam bo omogočilo hitrejše raziskave, širjenje znanja o cepivih in pospešeno proizvodnjo. Skupen razvoj cepiva ne sme omejevati sistem patentiranja, ki preprečuje efektivno deljenje znanja o razvoju cepiva. Cepivo mora torej biti razvito za ljudi, ne pa za profite velikih farmacevtskih podjetji. Skupen globalni odziv mora omogočiti pravično prerazporejanje in distribucijo cepiv.
Novi zdravstveni katastrofi se lahko izognemo le tako, da se bogastvo in viri, s katerimi razpolaga človeštvo, usmerijo v javno dobro in ne v dobiček velikih in malih korporacij.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega