ČEMU GRE PRIPISATI NEVZDRŽNE DELOVNE RAZMERE NA POŠTI SLOVENIJE?

Leto 2020 je bilo za Pošto Slovenije rekordno, saj je za “več kot 40-odstotkov narasla količina paketnih pošiljk, pismonoše in dostavljalci pa so jih decembra dnevno dostavili tudi v več kot 825.000 gospodinjstev”. Rekordne so bile seveda tudi obremenitve poštnih delavk in delavcev, ki so zavoljo kar se da nemotene dostave pošiljk oddelali marsikatero uro več. Kljub svoji požrtvovalnosti so bili nekateri izmed njih v začetku januarja deležni neprijetnega presenečenja – opomina zaradi pretiranega obsega nadur.

“Delavec je v tem primeru v nezavidljivem položaju, saj če odkloni delo, potem ravna v nasprotju z navodili delodajalca in bo dobil opomin, zdaj pa so ga dobili zato, ker so na teden delali 52 ur ali več,” bizarnost položaja opiše Dijana Kos iz Sindikat Poštnih Delavcev (SPD).

Nevzdržne situacije na Pošti Slovenije ne gre razumeti kot zgolj posledico porasta prometa ob nastopu koronakrize, ampak kot hkratni simptom tržne naravnanosti tega sicer javnega servisa. Kadrovska podhranjenost, intenzifikacija dela, pomanjkljiva infrastruktura, zapiranje poslovalnic na podeželju in ostali problemi so obstajali že pred epidemijo, slednja jih je zgolj napravila bolj očitne. Pri SPD so sicer že lani vložili predlog za spremembo zakonodaje, ki bi izboljšala položaj poštnih delavk in delavcev, a so ga poslanci po hitrem postopku zavrnili.

Za več o slabih delovnih pogojih v Pošti Slovenije, posledicah njene tržne naravnanosti in vsebini zakonskega predloga SPD, si poglejte našo oddajo https://bit.ly/38oI9gA

+ Ni komentarjev

Dodaj svojega