Busi gor – Arso dol!

Včeraj je Trgu svobode potekal protest za boljši javni potniški promet, ki ga je organizirala Pobuda za boljši javni potniški promet v Mariboru. Protestniki so se od Trga svobode sprehodili proti občini, nadaljevali so po Maistrovi, Tyreševi in Slovenski ulici. Več kot sto petdeset protestnikov je med drugim glasno vzklikalo: “busi gor, arso dol,” “manj avtov, več busov,” “busi za ljudi, ne za župana,” “jebeš profit, za županovo rit.” Na prehodu za peščce pred občino jim je v znak solidarnosti pohupal tudi voznik Marproma, ki je takrat vozil avtobus. 

Protestniki so zahtevali, da: 

• mora biti JPP kakovostna alternativa avtomobilu,
• se mora povečati frekventnost, tudi med vikendi in ob večerih,
• morata biti mestni in primestni promet povezana,
• se morajo vrniti  linije, ki so prej učinkovito povezovale ključne dele mesta, 
• mora biti Tezno neposredno povezano z UKC, 
• morajo biti potniki, delavci in lokalne skupnosti vključeni v načrtovanje in spremembe linij, 
• se morajo izboljšati delovni pogoji voznikov voznikov in voznic ter drugih zaposlenih v JPP.

Ti “kreativci” naj sedejo na invalidski voziček in vozijo po klancu

Franc Žiberna iz Mestne četrti Tezno je dejal, da so Tezenčani od vseh Mariborčanov najbolj prizadeti zaradi zmanjšanja števila frekvenc avtobusnih linij G3 in P12 ter ukinitvi ali preusmeritvi linije 1 Tezno (sedaj G1). Z novo linijo G1 so iz uporabe izločili ključna postajališča: Ljubljanska II. gimnazija, ZD Magdalena, UKC ter Glavni trg. “Tukaj in na vseh izpuščenih postajališčih pripravljavci sprememb niso sploh razmišljali o starejših ljudeh, mamicah z otroškimi vozički ter o gibalno oviranih ljudeh in bolnih,” pravi. Žiberna je bil velik uporabnik avtobusa 1 Tezno, saj je samostojno obiskoval ambulante v UKC in Magdaleni. Zdaj tega več ne more.

Namesto spoštljivega odgovora pa so Tezenčani prejeli komentar, da se naj tisti, ki bodo namenjeni v ZD Magdalena in UKC Maribor, pač odpravijo peš od postaje pri Europarku. “Ti “kreativni” ljudje naj sedejo na invalidski voziček in se s te postaje odpravijo na pot pod Titovim mostom (klančina prestrma) do glavnega vhoda v UKC ali od postaje vrnejo nazaj na peš nadhod nad Titovo cesto (turbokrožišče). Pot je dolga, s strmimi klanci in ob slabem vremenu tudi nemogoča,” je pojasnil. “Zaradi trme in vztrajanja župana z mestnim svetom stare linije G1 ne bo, pa pika. Vendar, dragi g. župan, takšno trmarjenje ne bo koristilo ne nam uporabnikom avtobusnega prometa ne vam, ko se boste kmalu pojavili na volitvah.” Tezenčani zahtevajo vrnitev linije G1. 

Fredi Magdič, prav tako iz Teznega je dejal, da so zadnje spremembe linij mestnega avtobusnega prometa so prizadele najbolj ranljive. “Namesto približevanja našim potrebam so na občini sledili le kapitalski logiki. Olajšali so dostop do trgovskih centrov, mnogim pa so otežili pot do bolnišnice, šol, kulturnih ustanov, pokopališč … Namesto modernega, efektnega in uporabnega mestnega javnega prometa smo dobili nepovezan cirkus, ki nikakor ne služi svojemu namenu: to je zmanjšanju števila osebnih avtomobilov v mestu. Nasprotno, še povečuje ga.”

Kakovosten javni promet koristi vsem 

Maja Šnuderl iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost Maribor poudarja, da kakovosten, frekventen in dostopen javni potniški promet koristi vsem prebivalcev, ne le tistim, ki ga uporabljajo. Zmanjša količino avtomobilov, kar pomeni manj zastojev, hrupa, onesnaženosti zraka ter potrebe po parkiriščih, ki pogosto stojijo na nekdaj zelenih površinah. Šnuderl je ogoročena nad zmanjšano frekventnostjo avtobusov: “Na praktično vseh linijah se je število odhodov zmanjšalo, najbolj izven prometnih konic in ob vikendih. V Zrkovcih morajo danes čakati na avtobus kar 90 minut, v Limbušu 75 minut, do pokopališča Dobrava pa vozi linija 12 namesto vsakih 20 minut sedaj le še vsako uro.” 

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je pozvala, naj ne ne zvišuje cen vozovnic, saj bi v času podnebne krize in vsesplošne draginje morali javni promet narediti kar se da dostopen in konkurenčen avtomobilu. “Potrebujemo ustrezne avtobusne povezave, ki ne bodo namenjene le šolarjem v času prometnih konic, temveč tudi delavcem za prihod na službo, ter vsem uporabnikom omogočale ustrezno mobilnost tudi popoldan, zvečer in med vikendi,” je sklenila Šnuderl.

Luka Mofardin iz Mreže za pravičen prehod je dejal, da podnebna kriza ni oddaljena grožnja: “Občutimo jo že sedaj. Vremenske katastrofe, vročina, vse hujši delovni pogoji. Pozna se z draginjo, uničenimi domovi in vse večjo negotovostjo.” Izpostavil je, da delavke in delavci pogosto izgubljamo ure vsak dan samo zato, da sploh pridemo do službe – ker javnega prevoza enostavno ni ali pa je slab. “Zato mora biti pravični prehod javno usmerjen, skupnostno voden in zgrajen od spodaj. In naj se začne tukaj – z bojem za javni promet, ki služi ljudem in okolju, ne kapitalu. Zato danes ne protestiramo samo proti slabemu prometnemu sistemu – protestiramo za drugačen svet. Svet, v katerem bomo skupno dobro postavili pred zasebni interes,” je sklenil.

Vozniki v prenovo niso bili vključeni

Govor voznika Marproma je prebral moderator, voznik pa ostaja anonimen. Kot je zapisal, se ne more izpostavljati, saj so bili nekateri sodelavci že tarče klicev direktorja z opozorili, da ni pametno govoriti proti občini. Voznik je zapisal, da se v kompletnem projektu prenove linij kaže aroganca odgovornih iz mariborske občine: “Prenovo so zaupali fakulteti in tujemu načrtovalcu, Ljubljančanu, ki o potrebah Mariborčanov nima pojma. V projekt nismo bili vključeni niti mi, vozniki, ki problematiko mestnega prometa poznamo najbolje. Vsaj operativno.”

Vozniki so občino opozarjali, da za prenovo linij potrebujejo več avtobusov, več voznikov in delujoč vozni park z delujočimi avtobusi. Opozarjali so, da bo del voznikov dislociran in ne bo mogel niti na malico ali na stranišče, saj so linije, oz. postajališča postavljena tako, da si odmaknjen od vsega. Za potrebe novih linij bi bilo potrebovali med 15 in 20 novih avtobusov in dvakrat toliko voznikov, sporoča. A naleteli so na gluha ušesa. 

Vozniki in voznice si želijo boljših pogojev dela, prilagojenih linij uporabnikom, spoštovanje pravice do malice, počitka in prostih vikendov. Nasprotujejo poslovanje na meji dopustnega in varčevanja na zaposlenih in potnikih. Frekvenca se mora povečati na vseh linijah. Voznik je v govoru prosil potnice in potnike k razumevanju, da niso vozniki krivi za nedelujoče klime, zamude, razpadajoče avtobuse in nedelujoča vrata. 

O razmerah dela na Marpromu in krčenju javnega prevoza je spregovorila tudi Ana Onić, upokojena delavka iz Marproma. Pozvala je k solidarnosti do voznic in voznikov, ki da se trudijo za potnike, a problemi, ki jih je nakopala občina, žal niso v njihovih rokah. 

Minimum ni dovoljJerneja Breznik iz Ekosocialistične iniciativa Klas je poudarila, da so ljudje z več tisoč podpisi pod tremi peticijami pokazali, da ne gre za posameznike, temveč za skupno zahtevo po dostopnem prometu za osnovne potrebe – pot do službe, šole, bolnišnice, pokopališča. “Krčenje javnih storitev gre zmeraj na škodo delovnih ljudi in poslabša kvaliteto naših življenj,” je dejala. Zgolj vrnitev v prejšnje stanje ni dovolj. Javni potniški promet se ne sme zadovoljiti zgolj z minimalnim standardom. Prav tako ne sme biti podrejen profitni logiki. Mestni in primestni promet morata biti bolje povezana. Javni potniški promet mora biti podružbljen, o njem morajo odločati potniki in delavci. Vozniki in voznice pa morajo imeti boljše delovne pogoje. “Motite se, če si mislite, da se bomo zadovoljili s kozmetičnimi popravki. Ne pristajamo na ignoranco in posmeh ter ne bomo odnehali dokler javni prevoz ne bo resnično služil našim potrebam.”