Nogometni klub Livorno velja za enega izmed simbolov italijanskega komunizma. Na tribunah prevladujejo ideje delavske solidarnosti, antirasizma in vključenosti širokih delavskih množic v sprejemanje odločitev. Nekdanji kapetan, Cristiano Lucarelli, je poleg svojih golov in majice kubanskega revolucionarja Che Guevare, ki jo je nosil pod reprezentančnim dresom, prepoznaven tudi po izjavi, da Livorno ne dobi nikakršne pomoči od sodnikov, ker so komunističen klub.
Julija letos je klub, ki je bil ustanovljen leta 1915, (zgolj šest let zatem je bila v istem mestu ustanovljena Italijanska komunistična partija) odšel v stečaj. Že v začetku leta, pa so navijači združeni v skupini Livorno Popolare, zagnali pobudo, s katero so želeli odkupiti klub za milijon evrov. Njihov osnovni cilj je bil, da preko lastništva spremenijo procese odločanja v klubu. Želeli so presekati s praksami vodenja samodržcev za lastne kapitalske interese in v procese odločanja vključiti navijače, lokalno skupnost in zaposlene v klubu. Pobuda žal ni uspela, vendar je kljub temu prikazala organizacijsko in mobilizacijsko moč navijačev.
Namesto navijačev je nadzor nad klubom prevzel lokalni poslovnež Paolo Toccafondi, ki uživa podporo lokalnih oblasti. Na mesto športnega direktorja je pripeljal legendo Livorna, Igorja Prottija. Prav pod njegovim vodstvom bo Livorno pričel negotovo in trnovo pot nazaj v višje razrede italijanskega (in evropskega) ligaškega nogometa.
Obširnejši članek o dogajanju znotraj kluba si lahko preberete na tej povezavi: https://bit.ly/3gVWK7h
Vabimo pa vas tudi k (ponovnemu) ogledu naše oddaje “Fuzbal: igrišče za bogate” https://bit.ly/2WGzXFH
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega