Včerajšnji dan je bil v znamenju dveh pomembnih volitev. V Srbiji je na parlamentarnih volitvah s precejšnjo prednostjo zmagala Študentska lista in tako končala skoraj desetletje in pol dolgo vladavino Srbske napredne stranke (SNS), medtem pa je v Braziliji aktualni predsednik Lula da Silva uspel ubraniti svoj položaj in premagati neo-fašističnega izzivalca Flavia Bolsonara.
Volitve, ki so se odvijale v Srbiji in na katerih je kljub obilici namerno povzročenih administrativnih in tehničnih ovir glasovalo tudi več kot 3.000 srbskih državljank in državljanov živečih v Sloveniji, je obeležila rekordna volilna udeležba. Udeležilo se jih je namreč slabih 4,3 milijone ljudi, skoraj pol milijona več kot na zadnjih parlamentarnih volitvah. Dobrih 52 % med udeleženci je svoj glas namenilo Študentski listi, drugouvrščeno SNS je obkrožilo nekaj več kot 39 % glasujočih. Poleg omenjenih list so se v skupščino uvrstile le še kandidatne liste nacionalnih manjšin, medtem ko so stranke dosedanje parlamentarne opozicije ter koalicijska Socialistična partija Srbija (SPS) doživele volilni debakel. Zanje je namreč skupaj glasovalo zgolj okoli 145 tisoč volivk in volivcev.
Študentska lista, ki je slavila, je izšla iz študentskega protestnega gibanja. To se je oblikovalo po zrušitvi nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu novembra 2024, kjer je življenje izgubilo 16 ljudi in je včeraj pozno zvečer doseglo simbolični vrhunec z zrušitvijo zloglasnega Ćacilanda v središču Beograda. Študentsko gibanje je za razliko od parlamentarne opozicije in nevladnih organizacij, ki so v preteklih letih prav tako poskušale nasprotovati nekaterim od projektov oblasti (npr. gradnja Beograda na vodi, podeljevanje koncesij za rudarjenje) uspelo mobilizirati široke plasti družbe. Njihovi protesti so delovali kot zdravilo proti (samo)marginalizaciji in so uspeli na ulice in trge pritegniti mnoge, ki prej niso bili politično dejavni.
Preko uporabe študentskih plenumov kot orodij neposredne demokracije in strateškega izogibanja liderskemu modelu vodenja gibanja ter same kandidatne liste so uspeli v politični prostor vnesti napredne politične prakse, ki temeljijo na vključevanju širokih ljudskih množic. Prav tako velja spomniti na njihove sicer relativno neuspešne poskuse, da bi preko izvedbe splošne stavke stkali močnejše vezi s sindikati in organiziranim delavstvom.
Kljub padcu desne avtoritarne vlade, ki se je vse bolj zanašala na vzajemno sodelovanje s kriminalnimi skupinami, predstavlja pozitiven razplet včerajšnje volilne tekme, pa moramo opozoriti tudi na primanjkljaje študentskega gibanja in težave, ki ga čakajo.
Predvolilna kampanja Študentske liste je bila zasnovana na ideji, da se lahko SNS-u uspešno zoperstavi le idejno izpraznjena, tehnokratska lista, ki ne problematizira strukturnih problemov kapitalističnega reda, temveč zgolj nekatere od njegovih posledic kot je na primer korupcija. Študentska lista in njeni najbolj izpostavljeni predstavniki so v kampanji poudarjali mantro, da morajo institucije opravljati svoje delo. Pri tem pa niso problematizirali ne njihove notranje organiziranosti in nedemokratičnosti, niti tega da te iste institucije v prvi vrsti predstavljajo garancijo za nadaljnje, pospešeno in pravno-formalno legalno izkoriščanje srbskih delavk in delavcev. Borci proti statusu quo so ga v obliki predvolilnih obljub tako zgolj utrjevali.
Naslednji velik izziv študentsko gibanje čaka že pri vzpostavitvi poslanske skupine Študentske liste, ki bo štela okoli 135 članic in članov ter kasnejšem oblikovanju vlade. Neizbežno je, da bo v tem procesu prišlo do trka med parlamentarno logiko novoizvoljenih poslank in poslancev, ki bodo imeli na voljo mnoge vzvode medijske in zakonodajne moči ter med demokratično kontrolo, ki jo bodo upravičeno želeli izvajati v širšem študentskem gibanju. Končni rezultat tehtanja in merjenja teh različnih interesov bo pomembno vplival na prihodnji razvoj študentskega gibanja, države in celotne srbske družbe.
Slabih 10.000 kilometrov na drugi strani Atlantskega ocena pa je včeraj 160 milijonov Brazilk in Brazilcev v drugem krogu volitev izbiralo predsednika. Kljub precejšnjemu zaostanku v prvem krogu (2,2 milijona glasov) je relativno prepričljivo zmago slavil dosedanji levičarski predsednik Lula da Silva. Zanj je glasovalo 64,3 milijone volivk in volivcev (51,8 %) za njegovega protikandidata, mlajšega iz klana Bolsonaro, Flavia Bolsanara, pa 59,8 milijona tistih, ki so se udeležili volitev (48,2 %).
Preobrat med obema volilnima krogoma gre pripisati predvsem temu, da se je drugega kroga volitev udeležilo okoli 5 milijonov ljudi več kot prvega. Na to povečano volilno aktivacijo ljudi, ki so v veliki večini glasovali za Lulo, je v največji meri vplivala njegova učinkovita kampanja pred včerajšnjim glasovanjem. Osredotočena je bila na materialne pogoje delovnih ljudi v Braziliji. Lula je tako med drugim predlagal prepoved spletnih stavnic, odpis dolgov najrevnejšim, skrajšanje delovnega tedna in brezplačen javni prevoz med vikendi.
Prav problematika javnega potniškega prometa je stopila v ospredje na volilni dan. Guvernerji in župani nekaterih mest iz Bolsonarovega političnega tabora so namreč, po navedbah Lule, včeraj namerno odpovedovali in prekinjali linije javnega prometa, da bi tako onemogočili pravočasno oddajo glasu privržencem Lule iz delavskih naselij. Prav zaradi tovrstnih dejanj so bile volitve ponekod podaljšanje za dve uri.
Volilni uspeh Lule da Silve, pri katerem vsekakor ne smemo zanemariti varčevalnih politik in močno okrnjenih javnih programov, ki so deloma očrnili njegov zadnji mandat, predstavlja pozitivno novico za delovne ljudi v Braziliji in po vsem svetu. Skupaj z Bolsonarom so namreč volilno bitko izgubili tudi domači in tuji kapitalisti ter predstavniki nove fašistične internacionale. Hkrati pa njegov poraz pomeni tudi udarec za interse ZDA.
Zmaga Lule je izrednega pomena tudi za ohranjanje življenjskih pogojev vseh ljudi po svetu. Nedavna študija Univerze Cambridge je namreč pokazala, da ima to, kdo zaseda položaj brazilskega predsednika neposreden vpliv na izginjanje ali ohranjanje Amazonskega pragozda in drugih najpomembnejših ekosistemov. Tako se je na primer raven deforestacije (tj. krčenje gozdov) v Amazonskem pragozdu v času zadnjega Lulinega mandata zmanjšala za kar 29 % v primerjavi s časom, ko je funkcijo brazilskega predsednika zasedal Bolsonaro starejši.
Včerajšnji volilni rezultati v Srbiji in Braziliji so dobrodošli, vendar nas (medijska) vpetost v volilne procese in matematike ne sme odvrniti od širše družbe in bojev, ki vzporedno potekajo v njej. Volilna razmerja so mnogokrat le eni izmed njihovih izrazov.
En svet, en boj!
Foto: Mašina in Reuters.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega