»Zeleni prehod« je trenutno povsod. Vsaka industrija ga želi izvesti, vsako podjetje želi postati zeleno. Praktično vsi imajo na svojih spletnih straneh obljube o zelenem prehodu, večji trajnosti ter skrbi za podnebje. Največ teh obljub pa najdemo v politiki.
Trenutno se v Evropi in Sloveniji oblikuje skupna kmetijska politika (SKP) za obdobje 2028–2034. SKP je eden največjih političnih okvirjev, ne samo na področju kmetijstva, temveč tudi podnebja. Kot takšna v SKP vsebuje veliko besed, ki naj bi nas pomirile in obljubile, da bo vse v redu. SKP obljublja »trajnostni kmetijsko-živilski sistem«, »trajnostno in odporno kmetijsko proizvodnjo« in celo dva-v-ena »zeleno trajnost«! Kaj to konkretno pomeni za malega kmeta? Poglejmo dejstva.
SKP je eden največjih sistemov subvencij in direktnih plačil v Evropski Uniji. Če to berete kot kmet, si zagotovo mislite, kam te subvencije dejansko gredo, saj zagotovo niso končale pri nas na naši pol hektara majhni kmetiji. Subvencije so vezane na velikost kmetije, ne pa na njeno ranljivost. Zaradi tega največ sredstev seveda prejmejo največje kmetije. Največjih 20 % kmetij prejme 78 % teh subvencij, medtem ko ostalih 80 % kmetij dobi zgolj 22 % sredstev iz SKP.
Subvencije tako promovirajo velike kmetije. Največje kmetije prejmejo največ denarja, kupujejo več zemljišč in se širijo. To pomeni, da manjše kmetije propadajo in izginjajo. SKP ne podpira malih kmetov, temveč aktivno spodbuja akumulacijo zemljišč in monopolizacijo velikih kmetij.
Subvencije SKP so v nasprotju tudi z interesi mladih kmetov. Ko so subvencije povezane z velikostjo zemljišča, se njegova vrednost poveča. To pomeni, da mladi kmetje ne morejo pridobiti kmetij, ker so predrage. Edini način, da mlad človek postane kmet, je prek dedovanja kmetije. Poleg tega ima nova SKP manjši proračun, ker gre del proračuna SKP za militarizacijo. S tem bodo podeželska območja izgubila velik del podpore.
Trenutno SKP podpira skoraj izključno živinorejo in pridelavo beljakovinskih rastlin za krmo živali. Tri četrtine subvencij gre v kmetije, ki so povezane s hrano živalskega izvora, le ena četrtina pa podpira kmetije, ki pridelujejo hrano neposredno za ljudi. In tukaj se pojavlja neverjetna stvar: čeprav so živinoreja in krmila za živali najbolj subvencionirani in zavzamejo največ površin v Evropi in Sloveniji, večino krme še vedno uvažamo. V Evropi ni dovolj zemljišč, da bi nahranili vse živali, ki jih imamo na kmetijah. V Sloveniji radi rečemo, da smo pri mesu samozadostni, vendar dejansko nismo niti blizu.
Čas je, da podpremo majhne kmete.
Čas je, da podpremo kmete, ki pridelujejo hrano neposredno za ljudi.
Čas je, da vzamemo v naše roke prihodnost in se začnemo dobivati na njivah, skupnostnih vrtovih ter lokalnih tržnicah. Kot pravi La Via Campensina, svetovno kmečko gibanje, čas je, da se zavzamemo za suverenost kmetov in pridelovalcev hrane. La Via Campensina (ECVC v Evropi) zagovarja prehransko suverenost, kar pomeni pravico vseh ljudi, da sami oblikujejo prehranski in kmetijski sistem.
Mi mali kmetje moramo biti tisti, ki odločajo o prihodnosti kmetijsko-prehranskega sistema, ker smo mi mali kmetje tisti, ki hranimo našo skupnost in državo.
Konec bogatenja bogatašev iz proračuna skupne kmetijske politike!
Dol z izdajalskimi sporazumi!
Svoboda kmetu!
#rdecapesa
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega