Vsako leto na svetu zakoljemo več kot 80 milijard rejnih živali. Samo v Evropi več kot 300 milijonov kokoši, zajcev, svinj, krav, gosk in drugih živali živi v kletkah.
V kapitalistični, intenzivni živinoreji se živali obravnava kot sredstvo za ustvarjanje dobička. Z načrtnim izborom za razmnoževanje, genskim poseganjem in umetnim osemenjevanjem se njihove lastnosti prilagaja tako, da proizvedejo čim več mesa, mleka ali volne. Živali so proizvodne enote, katerih namen je čim večji gospodarski izkoristek.
Naštejmo le nekaj vrst, ki so nastale z agresivno umetno selekcijo v zadnjih nekaj stoletjih ali desetletjih – piščanci brojler, ki zrastejo do klavne teže v približno 5–7 tednih, pri njih pa so zelo pogoste težave s srcem, dihali in nogami zaradi izjemno hitre rasti. Kokoši nesnice, ki lahko znesejo več kot 300 jajc na leto, medtem ko divje kokoši znesejo le nekaj deset jajc na leto. Holstein frizijske krave kot glavna mlečna pasma, angus govedo z ekstremno mišičnostjo za meso, “Broad Breasted White” purani, ki imajo tako spremenjeno telesno zgradbo (kratke prsne kosti in povečano mišičnino), da se pogosto ne morejo več naravno razmnoževati.
Kako kapitalizem z intenzivnim kmetijstvom spreminja biologijo teles živali, prekinja naravne tokove snovi in uničuje tradicionalne oblike kmetovanja, je zanimalo tudi Karla Marxa. V knjigi Narava proti kapitalu (Sophia, 2023) japonski filozof Kohei Saito raziskuje Marxovo ekologijo, ki jo najdemo v gori njegovih zapiskov, še do nedavnega neobjavljenih. Glavna teza Marxove ekologije po Saitu je, da je šele kapitalizem (in ne človeštvo nasploh) usodno pretrgal ravnovesje izmene snovi med ljudmi in naravo, naloga prihodnje družbe pa je prav ureditev te izmene snovi tako, da bo odgovarjala potrebam ljudi in narave, kar ni mogoče, dokler je edino vodilo povečevanje vrednosti in profita.
Z vami delimo nekaj izsekov iz knjige, ki jo priporočamo v poletno branje:
“Marx hlevsko krmljenje označi za zaporniški sistem in se vpraša: “Živali se rodijo v teh zapornih in v njih ostanejo, dokler jih ne ubijejo. Vprašanje je, ali ne bo ta sistem, povezan s sistemom reje, v katerem se živali nenormalno razvijajo, in ki prekomerno obtežuje njihove kosti z namenom, da bi te živali spremenil v gole mase mesa in maščobe, medtem ko so bile poprej (pred letom 1848) aktivne in se kar največ zadrževale pod milim nebom, posled ustvaril temelje za veliko izgubo vitalnosti.” (str. 196)
“Ko si je Marx leta 1865 delal zapiske iz te* knjige (*se nanaša na knjigo Rural economy of England, Scottland and Ireland, avtorja Leonce de Lavergn, 1855), je skrbno zabeležil Lavergnov opis tega, kako so v Angliji umetno spreminjali ovce in živino, da bi povečali proizvodnjo mesa ali skrajšali biološko evolucijo. Primer “izboljšave” … / … je ovčja pasma bakewell, ki je dobila ime po Robertu Bakewellu, ki zaradi svojih vzrejnih uspehov šteje za enega izmed najuglednejših likov kmetijske revolucije 18. stoletja. Lavergne navdušen nad tem napredkom, ki ga vidi kot dokaz večvrednosti angleškega kmetijstva: … Po sistemu Bakewell jo je mogoče pitati že pri enem letu, tako da v vsakem primeru doseže polno zrelost, še preden dopolni dve leti. S pomočjo selekcije je zmanjšal velikost ovc. Ima le toliko kosti, kot je potrebnih za njen obstoj. Njegove ovce se imenujejo “new leicesters”. (str. 195)
“Od začetka 19. stoletja so na Irskem uvedli veliko Bakewellovih ovac new leicesters, jih križali z domačimi ovcami in nato vzrejali kot novi pasmi galway in roscommon… / … Ne gre za dobrobit in zdravje živali, temveč za njihovo koristnost za kapital.” (str. 196)
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega