KAKO SMO GLASOVALI NA VOLITVAH?
Včerajšnje državnozborske volitve so razbile kar nekaj mitov, ki so desetletja veljali v slovenski politiki. Kljub zelo visoki volilni udeležbi, ta bo na koncu najverjetneje presegla 70 %, ni prišlo do prepričljive zmage levo-liberalnega bloka. Nazadnjaška politična struja na čelu s SDS, ki je tokrat dosegla največje število absolutnih glasov v zgodovini (okoli 325 tisoč), je dokazala, da lahko parira tudi od obsežni mobilizaciji volivk in volivcev. Če je še do včeraj veljalo, da udeležba nad 60 % ali 65 % zagotavlja elektoralno prevlado liberalcev, se nam danes zdi ta hipoteza ovržena.
Hkrati in skladno z njo je padel tudi mit o tem, da glasove desnici, predvsem pa SDS, prinašajo primarno starejše volivke in volivci ter da se njihov glasovalni bazen z vsakim volilnim ciklusom bolj prazni. Glede na podatke iz vzporednih volitev je SDS slavila med volivkami in volivci starimi med 18 in 44 let. V tej kategoriji so prejeli 26,2 % vseh oddanih glasov. Za primerjavo, za skupno listo Levice in Vesne je v isti starostni skupini glasovalo 7,8 % volilnih upravičenk in upravičencev. Za razliko od ustaljenih predstav je zelo prepričljivo zmago med ljudmi starejšimi od 65 let poželo Gibanje Svoboda. Zanj je glas oddalo kar 42 % starejših od 65 let, ki so se udeležili volitev.
Prav ta nadpovprečno visoka podpora starejših volivk in volivcev Svobodi, ki jo lahko pripišemo ukrepom, ki so materialno izboljšali stanje upokojenk in upokojencev (božičnica, nižje položnice za domove za upokojence) je znatno pripomogla tudi k prelomu več desetletji prisotnega vzorca, da vodilne levo-liberalne stranke praviloma ne zadržijo prvega mesta na dveh zaporednih volitvah. Kljub impresivnemu rezultatu SDS-a, je Svoboda na koncu prejela okoli 8 tisoč glasov več. V primerjavi z letom 2022 so sicer, v absolutnih številkah, izgubili okoli 75 tisoč glasov, vendar pa so prepričljivo ohranili vodilno mesto na levo-liberalnem polu in tudi v celotnem političnem prostoru. Gibanje Svoboda se je uveljavilo kot hegemonska sila, ki je sposobna voditi in zmagovati zaporedne volilne kampanje, Robert Golob pa kot politik, ki v neposrednih duelih z Janezom Janšo praviloma izide kot šampion.
Če so včerajšnji volilni rezultati nekatere mite in hipoteze razbili, so spet druge ponovno potrdili. Levica, tokrat skupaj z Vesno, je že drugič zapored padla na ledu taktičnega glasovanja. Programska, idejna in piarovska usklajenost s Svobodo jih je znova močno omejila pri njihovem volilnem dosegu, potencialne volivke in volivce pa potisnila v Golobovo naročje. Če je Levica nekoč predstavljala antikapitalistično in protisistemsko alternativo je danes v samem jedru političnega sistema, ki upravlja gospostvo kapitala na Slovenskem. Brez te idejne spremembe tudi ne bi moglo priti do tako obsežnega taktičnega glasovanja znotraj jedra obstoječe koalicije. Brez glasov Vesne, leta 2022 jih je prejela 1,35 %, bi ekipa na čelu z Asto Vrečko in Luko Mescem visela na robu parlamenta ali pa celo zdrsnila pod njegov prag.
Največji skok in presenečenje je uspelo Resnici, ki je v primerjavi z letom 2022 svoj rezultat praktično podvojila. Stranka za katere suverinizmom se skriva gospodarski program mokrih sanj Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji, se je uspela med dovolj širokim krogom razočaranih ljudi vzpostaviti kot protisistemska alternativa. Nadpovprečne rezultate je zabeležila v mestnih okrajih (Koper I. – 8,6 %, Kranj I. – 9,6 %). Prav pet poslanskih mandatov Resnice bo v znatni meri odločilnih pri sestavljanju nove koalicije, če bo do nje seveda prišlo.
Predvolilno koalicijsko povezovanje pa je očitno koristilo drugim silam v konservativnem bloku. Povezava veleposestnikov, lokalnih šerifov, domobranske emigracije, podjetnikov in vrha državne birokracije pod imenom koalicija NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča je imela pozitivne učinke na skupni rezultat teh strank. Kandidatna lista, ki jo lahko brez težav označimo za najbolj desno med tistimi, ki so se prebile čez parlamentarni prag je ob koncu štetja presegla 100 tisoč glasov in idejam nizkih davkov, mastenja najbogatejših in siromašenja javnih sistemov ter delovnih ljudi nadela bronasto medaljo tokratnih volitev.
Omenjena navezava strank je bila že v predvolilnem času ljubljenka različnih komentatork in komentatorjev javnega dogajanja. Ta afera med njimi se je nadaljevala tudi v volilnem večeru, kjer so mnogi izmed njih poudarjali, da bi se Robert Golob izkazal kot velik voditelj, če bi novo koalicijo oblikoval prav s predstavniki teh nazadnjaških političnih gibanj.
Ne glede na to kakšna bo nova vlada, smo lahko dokaj prepričani, da v njej znova ne bodo sedeli delavke in delavci, temveč predstavniki lastniškega razreda in državne birokracije. Po podatkih o novo izvoljenih poslankah in poslancih je absolutna številčna prevlada podjetnikov, rentnikov in dosedanjih državnih ter lokalnih funkcionarjev jasna. Prav tako si od nove vlade, v katero bodo gotovo vključeni vsaj nekateri konservativni elementi, ne moremo nadejati, da bi nadaljevala, kaj šele stopnjevala nekatere politike, ki so imele materialne koristi za delovne ljudi. Za obrambo in uveljavljanje naprednih političnih praks bomo morali poskrbeti delovni ljudje sami. Sedaj, ko je volilni šov mimo, se lahko brez nenehnih elektoralnih motenj posvetimo prav temu.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega