Skupen napad Izraela in Združenih držav Amerike na Iran, drugič v manj kot letu dni, je primer nelegitimne in agresivne imperialistične vojne. V prvem dnevu napada so z letalskimi in raketnimi silami ubili nekaj članov iranske vlade, med njimi tudi ajatolo Alija Hameneja in bivšega predsednika Ahmadinedžada, ob napadu na dekliško šolo pa več kot 140 deklet, v večini starih med 7 in 12 let. Spopad se je hitro razširil na širšo regijo, saj je Iran kot povračilni ukrep napadel Izrael in ameriške baze na Bližnjem vzhodu – v Katarju, Bahrajnu, Združenih arabskih emiratih in Jordaniji. Za ladijski promet je zaprta tudi ožina Hormuz.
Takšno ravnanje ZDA in Izraela je v zadnjem obdobju postalo skoraj nekaj običajnega, saj se vojaška sila po Grenlandiji in Venezueli spet usmerja v Iran. ‘Svoboda’ in ‘demokracija’ sta nekdaj predstavljali uradno pojasnilo (ali moralni izgovor), zakaj se je po svetu vojaško interveniralo. Na tak način se jih je tudi opravičevalo. V zadnjem obdobju, še posebej na primeru Irana, pa te maske padajo. Razlog niso človekove pravice, razlog je odstranitev obstoječe oblasti, ker nasprotuje zahodnim imperialističnim interesom. K temu lahko dodamo tudi geopolitični vidik. Iran je zaveznik Rusije in Kitajske, pa tudi član skupine BRICS. Napad nanj pomeni tudi način, kako oslabiti in izolirati največjega nasprotnika ZDA – Kitajsko.
Kot v primeru lanskega junijskega napada na Iran, sta Izrael in ZDA napad izvedle med pogajanji. Pogajanja o jedrskem programu so bila pa nekaterih informacija skoraj uspešno zaključena. Mogoče preveč uspešno. Kajti danes lahko vidimo, da so v obeh primeri pogajanja potekala s figo v žepu in so bila namenjena le slepljenju svetovne javnosti.
Odziv Evropske unije in ostalih ameriških podpornikov je bil pričakovano sramoten. Ursula von der Leyen poziva Iran, naj ustavi neupravičene napade v regiji. Podobne izjave so dali tudi francoski predsednik Macron, britanski premier Starmer in nemški kancler Merz. Britanske vojaške sile so se aktivno vključile v vojno na strani svojih ameriških gospodarjev. Vloga vazala, ki jo je EU prostovoljno sprejela, ne omogoča nasprotovanja svojemu preko oceanskemu vladarju. Kanadski premier Mark Carney, ki so ga liberalni mediji po govoru na srečanju svetovnega ekonomskega foruma v Davosu slavili, da se je uprl Trumpu, je dejal, da podpira napore ZDA glede preprečitve iranskega jedrskega programa. Podobne strune je ubral tudi avstralski premier Anthony Albanese. Tudi slovenski odziv je bil pričakovano medel.
Izredno zanimiva je reakcija izraelskih medijev in influencerjev po iranskem povračilnem napadu. ‘Israel is under attack!’. Slogan, ki so ga v veliki meri prevzele tudi ostale velike medijske hiše izraža nepredstavljiv cinizem in propagandni manever, kjer se napadalec predstavlja kot žrtev. Tudi ameriški izbranec za prevzem oblasti v Iranu, Reza Pahlavi, slavi napade na – kot pravi – svojo državo, hkrati pa Zahodnim državam že obljublja milijardne posle po prevzemu oblasti. V podobni maniri se je odzvala tudi izraelska parlamentarna opozicija in tako še enkrat pokazala na zmotnost predstave, da je za zaustavitev ekspanzionističnih vojn, genocidnega terorja in apardheidovske ureditve dovolj zgolj zamenjava zlobnega desničarskega Netanyahuja s kakšnim drugim voditeljem. Vodja največje izraelske opozicijske stranke Yesh Atid, Yair Lapid, je namreč izraelski morilski pohod na Iran pospremil s temi besedami: “Združeni stojimo za piloti, borci in varnostnimi silami v najbolj upravičeni operaciji, kar jih obstaja.”
Globalna moralna hegemonija, ki sta jo nekdaj uživali ZDA in EU se z vsako takšno brutalno avanturo krha, zato pa se po drugi strani povečuje imperialistična brutalnost. V Sloveniji in Evropi sicer tega učinka sprva ne bomo čutili tako močno, kot delovni ljudje v t.i. tretjem svetu, a slej kot prej bodo takšne metode prišle tudi do nas. Zato je naloga delavskega razreda na globalni, pa tudi nacionalni ravni, da se takšnemu ravnanju upre in si utre pot v boljšo, pravičnejšo prihodnost.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega