Ob bližajočem se prazniku delovnih žensk, 8. marcu, smo za vas pripravili cikel objav z analizo položaja žensk v kapitalizmu.
Reprodukcija ali obnavljanje delavskega razreda je nujen pogoj za reprodukcijo kapitala. Ko danes govorimo o reprodukciji, mislimo predvsem na delo, ki je potrebno za nastajanje in obnavljanje ljudi. To pa v praksi pomeni skrb za to, da so ljudje nahranjeni, umiti, oblečeni. Kdaj je torej reprodukcija ljudi v interesu kapitala? Kapital potrebuje reprodukcije le toliko, da lahko reproducira sebe – da lahko nadaljuje kapitalistični produkcijski proces, ki je v praksi izkoriščanje delovne sile.
- DEL: Vloga patriarhata in družine v kapitalizmu
Kapitalizem buržoazne patriarhalne vrednote udejanja skozi delitev produkcije na domačo enoto, ki je vsaj v zahodnih državah pogosto v domeni žensk in reproducira delovno silo (pranje, kuhanje, skrb za otroke) za trg dela. Družino in gospodinjstvo kot predkapitalistični (ekonomski) formaciji je kapital vsaj delno prilagodil sebi v prid.
Obseg, v katerem sta gospodinjstvo in družina v kapitalizmu odvisna od delitve dela po spolu in porazdelitve ženske delovne sile med gospodinjstvom in mezdnim delom, je razredno, ideološko in zgodovinsko pogojen:
1. V razredni družbi, v kateri je večina ljudi odvisna od mezde, bodo bogati najemali revne za opravljanje domačih nalog (vrtnarji, čistilke, varuške). Te naloge bodo praviloma še vedno v večji meri opravljale ženske nižjih razredov.
2. Prenekatere oblike reproduktivnega in gospodinjskega dela, ki so bile zgodovinsko po večini v domeni žensk, so se poblagovile. Multinacionalke obvladujejo domove za ostarele (SeneCura; skrb za ostarele in onemogle ni v interesu kapitala, razen če je profitabilna, kar vidimo tudi s stalnim teženjem kapitala k podaljševanju delovne dobe). Tehnološko razvita prehrambena industrija (Nestle, McDonalds) ponuja poceni in hitre obroke, platforme dostavljajo hrano (Wolt, Glovo) – družina je za kapital postala potrošniška enota.
3. Da je tradicionalna nuklearna družina idealni potrošnik za kapitalizem, se kaže tudi v načinu bivanja. Vedno bolj prisotne težnje srednjega in višjega razreda so stanovanja v vrstnih hišah v predmestnih naseljih, v elitnih blokih ali v modernih enodružinskih hišah, ki se gradijo in prodajajo kot investicija. Na tak način se tudi oddaljujejo od širše skupnosti in zelo redko prihajajo v stik z drugimi razredi. Za razliko od skupnostnih stanovanjskih prask, kot so npr. stanovanjske zadruge, tako ne spodbujajo solidarnosti in ustvarjajo zaprte skupine privilegiranih posameznikov in družin.
4. Odnosi znotraj gospodinjstva in družine se spreminjajo tudi neposredno zaradi kapitalistične produkcije in tehnološkega napredka (značilno predvsem za 20. st.). Del industrijske proizvodnje je namenjen ustvarjanju izdelkov za izvajanje “reproduktivnih nalog” – pralni stroji, hladilniki, gospodinjski aparati, dostava hrane. To pa ima poenostavljeno dva nasprotujoča si učinka – razvoj tehnologije in masovna produkcija sta olajšala reproduktivno delo, po drugi strani pa povečala produktivnost in količino razpoložljive delovne sile.
5. Kapital je s podrejanjem naravoslovnih znanosti posegel tudi v polje biološke reprodukcije; rojevanja otrok. Razvoj reproduktivnih tehnologij je v kapitalizmu postal prostor manipulacij – ponuja metode kontracepcije, sterilizacije, možnosti umetnih oploditev – pri katerih pa je vprašanje njihove rabe v kapitalizmu razredno in ideološko pogojeno (prepoved, nedostopnost kontracepcije, umetne oploditve).
Reprodukcija v kapitalizmu je podrejena produkciji in ustvarjanju presežne vrednosti, nasprotno pa mora biti smoter socialistične družbe družbena reprodukcija – ohranjanje in skrb za življenje (produkcija pa naj bo temu podrejena).
V naslednjem delu se bomo posvetili procesu repatriarhalizacije družbe po obnovi kapitalizma v Sloveniji.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega