Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal ustanovitev Odbora za mir, telesa, ki naj bi po njegovih besedah prispevalo k stabilizaciji razmer v Gazi in širše, na Bližnjem vzhodu. Gre za pobudo, ki jo Trump predstavlja kot prelomno, a po njegovi sestavi in političnem ozadju se takoj pokaže, da imamo opraviti z nevarno kombinacijo imperialne arogance in cinične instrumentalizacije pojma miru. Vabilo k sodelovanju je med drugim prejel tudi slovenski premier Robert Golob, kar odpira vprašanje, ali se Slovenija zaveda, v kakšen projekt je povabljena in kakšno legitimnost mu s tem morebiti podeljuje.
Odbor za mir ni nastal kot rezultat mednarodnih pogajanj, vključujočega procesa ali pod okriljem Združenih narodov. Gre za enostransko ustanovljeno telo, ki si prisvaja pravico odločanja o prihodnosti Gaze brez soglasja tistih, ki jih konflikt neposredno zadeva ter mimo vseh obstoječih mednarodnih institucij, ki bi naj temeljile na mednarodnem pravu. Še več, vstop v ta “mirovni” klub je pogojen s finančnim prispevkom: države, ki želijo polnopravno članstvo, morajo prispevati najmanj milijardo ameriških dolarjev!
Takšna logika je značilna za preoblikovanje politike po meri kapitala in imperializma, kjer se tudi vprašanja vojne in miru podreja denarju. Namesto da bi bil mir rezultat odprave razrednih neenakosti, konca okupacije in spoštovanja pravice do samoodločbe, je zgolj investicijski projekt, v katerem sodelujejo države in akterji z zadostnim kapitalom in geopolitično težo. Gre za nastavke, ki bi uresničili Trumpov projekt “obnove Gaze” po meri ZDA.
Sestava Odbora za mir je naravnost absurdna. Med ključnimi člani najdemo politike, ki so dolgoletno povezani z ameriškim imperialističnim aparatom, vojaškimi intervencijami in kapitalističnimi razvojnimi modeli. To so na primer:
-Donald Trump kot predsednik odbora z odločilno vlogo,
-Marco Rubio, ameriški zunanji minister in zagovornik trde pro-izraelske linije
-Jared Kushner, Trumpov zet in arhitekt prejšnjih “mirovnih” načrtov, ki so Palestince povsem izključili iz odločanja,
-Tony Blair, nekdanji britanski premier in simbol zahodnih vojaških intervencij in razdejanja Iraka,
-Ajay Banga, predsednik Svetovne banke.
Težko si je zamisliti manj nevtralno ali manj »mirovniško« zasedbo. Gre za ljudi, ki so bodisi neposredno sodelovali pri vojnah in destabilizaciji držav imperialistične periferije, bodisi zastopajo interese globalnega kapitala, ki v “povojni obnovi” vidi predvsem nove priložnosti za dobiček. Tukaj ne gre za obnovo, ki bi vzpostavila ključno infrastrukturo za Palestinke in Palestince temveč za nov kolonialni investitorski projekt, ki bi tamkajšnje prebivalce še naprej postavljal v drugorazredni položaj in še naprej vzdrževal obstoječe stanje. Prisotnost Palestincev bi po teh načrtih bila v najboljšem primeru simbolična in omejena na tehnične ali administrativne vloge, brez dejanske politične moči. O prihodnosti Gaze tako znova odločajo drugi, medtem ko so prebivalci in prebivalke Gaze potisnjeni v položaj objektov, s katerimi se lahko upravlja.
Odbor za mir je zgolj nadaljevanje dolgo znanega vzorca. ZDA in njihove zaveznice najprej aktivno soustvarjajo ali podpirajo nasilje, okupacijo in neenakost, nato pa se pojavijo kot samooklicani posredniki miru. V tem procesu se nikoli ne naslovijo temeljni vzroki konflikta: izraelska okupacija, sistematično kršenje pravic Palestincev, apartheid, genocid in desetletja trajajoča blokada Gaze. Namesto tega se ponuja “mir”, ki pomeni normalizacijo nepravičnega stanja in njegovo upravljanje v interesu imperialnih sil.
Mir, ki temelji na izključevanju, finančnem pogojevanju in nadzoru, je le drugo ime za imperialno upravljanje periferije. Če mednarodna skupnost, vključno s Slovenijo, pristane na sodelovanje v tovrstnih projektih, tvega, da postane soudeleženka pri legitimizaciji nove oblike kolonializma, kjer se o življenjih ljudi na Bližnjem vzhodu odloča v zaprtih odborih političnih in ekonomskih elit centra kapitalizma.
Vprašanje torej ni, ali Trumpov Odbor za mir lahko prinese mir, temveč komu je takšen “mir” namenjen in kdo bo od njega imel korist. Dokler bodo Palestinci in Palestinke izključeni iz odločanja o lastni prihodnosti in dokler bodo milijarde pomembnejše od njihovih pravic, bo šlo za mir po meri kapitala in ne ljudi, ki ta mir krvavo potrebujejo.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega