Čeprav je Einstein poznan predvsem po svojem izjemnem doprinosu k naravoslovnim znanostim, hkrati ne gre spregledati njegove politične misli. Leta 1949 je tako napisal tekst »Zakaj socializem?« v katerem je podal kritiko kapitalizma – z nekaterimi poantami, ki so danes še kako relevantne – in zagovarjal vzpostavitev ekonomije, ki zasleduje potrebe delovnih ljudi.
»Proizvodnja poteka zaradi profita in ne zaradi koristnosti. Nikakršnega zagotovila ni, da bodo vsi, ki so sposobni in pripravljeni delati, vedno lahko našli zaposlitev; skoraj vedno obstaja „armada brezposelnih“. Delavec je v stalnem strahu pred izgubo zaposlitve. Ker brezposelni in slabo plačani delavci ne zagotavljajo donosnega trga, je proizvodnja potrošniškega blaga omejena, posledica tega pa so velike stiske. Posledica tehnološkega napredka je pogosto večja brezposelnost, ne pa zmanjšanje bremena dela za vse. Motiv dobička v povezavi s konkurenco med lastniki kapitala povzroča nestabilnosti pri akumulaciji in izrabi kapitala, kar vodi v vse hujše gospodarske krize. Posledica nebrzdane konkurence sta izjemno slaba izraba delovne sile in tista pohabljenost družbene zavesti posameznikov, o kateri govorim zgoraj.
To pohabljanje posameznikov je po mojem mnenju najhujše zlo kapitalizma. Zaradi tega zla trpi naš celoten izobraževalni sistem. Študentom privzgajamo pretirano tekmovalnost in jih učimo, da poveličujejo pridobitništvo kot pripravo na njihovo prihodnjo poklicno pot. Prepričan sem, da lahko vse to hudo zlo odpravimo samo na en način, in sicer z vzpostavitvijo socialističnega gospodarstva v kombinaciji z izobraževalnim sistemom, ki bi bil usmerjen k družbenim ciljem. V takšnem gospodarstvu so proizvodna sredstva v lasti družbe same, uporabljajo pa se načrtno. Plansko gospodarstvo, ki proizvodnjo prilagaja potrebam skupnosti, bi delo, ki ga je treba opraviti, razdeljevalo med vse za delo sposobne ter zagotavljalo preživetje vsakega moškega, ženske in otroka.«
Tekst je dostopen tudi v slovenskem prevodu s kratkim uvodnim orisom Einsteinovega življenja in politične misli.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega