Na junijskem vrhu v Haagu je NATO sprejel nov, še bolj agresiven cilj militarizacije: članice naj bi do leta 2035 postopno povečale svoje letne izdatke za obrambo in varnost na kar 5 % bruto domačega proizvoda (BDP). Ta odločitev prinaša ogromne finančne obremenitve, ki bodo v prihodnjih desetletjih zarezale v javne storitve, socialno varnost in investicije v okolje. Namesto razoroževanja in preusmeritve sredstev v pravični zeleni prehod nas militarizacija potiska v nasprotno smer – k višjim emisijam, okoljski škodi in podnebni nestabilnosti, kar ogroža prihodnost vseh nas.
Povečanje vojaških izdatkov ni le finančno neodgovorno, ampak tudi okoljsko katastrofalno. Vojaška industrija spada med največje porabnike fosilnih goriv in pomembne onesnaževalce, ki prispevajo k emisijam toplogrednih plinov. Po poročilu TNI je že cilj Nata za dvig vojaške porabe na 2 % BDP povzročil znatno rast emisij in resne posledice za podnebje. Stari cilj 3,5 % BDP do leta 2030 bi prinesel kar 2.330 MtCO2e emisij, kar je primerljivo z letnimi emisijami celotnih držav, kot sta Brazilija in Japonska. Z novim, še višjim ciljem 5 % BDP pa bi se te emisije dramatično povečale, kar bi imelo katastrofalne posledice za naš planet.
Prav tako bi bi ta porast emisij že iz naslova 3,5-odstotne porabe izničil skoraj ves napredek, ki ga mora EU doseči na letni ravni, da bi dosegla svoje podnebne cilje do leta 2030. EU si je namreč zadala (nezadosten) cilj, da do leta 2030 zmanjša emisije toplogrednih plinov za 55 % v primerjavi z letom 1990. Če pa države članice Nata drastično povečajo vojaško porabo, bodo s tem povzročile dodatne emisije, ki so skoraj enake tej količini.
Natov stari cilj povečevanja vojaških izdatkov na 3,5 % BDP in novi, še višji cilj 5 % BDP, bi lahko sprožila nevarno globalno oboroževalno tekmo. Če bi Kitajska sprejela enak cilj 3,5 % vojaške porabe, bi njeni vojaški izdatki takoj narasli na približno 646 milijard dolarjev — skoraj dvakrat več kot doslej. To bi ne le povečalo izpuste toplogrednih plinov, povezane z oboroževanjem, ampak bi tudi odvrnilo dragocena sredstva od nujnih podnebnih in socialnih vlaganj.
Vojaška industrija je največja zmagovalka trenutnega vala militarizacije. Prihodki desetih največjih orožarskih podjetij v državah Nata so se med letoma 2023 in 2024 v povprečju povečali za skoraj 8 %, kar neposredno odraža naraščajoče vojaške izdatke. Z nedavno napovedjo, da naj bi države članice do leta 2035 dvignile vojaški proračun na kar 5 % BDP, se tem podjetjem obetajo še višji dobički – na račun podnebja, javnih storitev in družbene varnosti.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega